Pogačnikov dom na Kriških podih je od drugih planinskih zavetišč v visokogorju oddaljen po nekaj ur hoda. V skupini gora od Razorja do Škrlatice je edina planinska postojanka, kjer utrujen popotnik lahko prenoči. Do Vršiča jo loči šest do sedem ur hoda, sicer pa je najbližja dolina Trente. Vrli planinci so o vezni koči med Vršičem in Triglavom razmišljali že pred več kot sto leti, do realizacije pa je prišlo več desetletij kasneje. Dr. Fran Tominšek je leta1909 v januarski številki Vestnika v članku Spomini in načrti napisal: »Ob svojih obhodih leta 1902 sem se živo overil o potrebi primerne postojanke v bližini Razora in sem preko zime tudi takoj začel natihoma zbirati potrebne pomočke in podatke za nakup.«

Izšla je nova, že deseta letošnja številka Planinskega vestnika. Čas gre hitro se vam ne zdi? Prav tako hitro kakor so za nami hitro številne slovenske planinske poti, stezice, stečine in brezpotja. In kot obrnemo list na koledarju, moramo kdaj obrniti tudi hrbet našim goram. Kajti, kakor pravi urednik Vladimir Habjan v uvodniku, »bomo svoje gore najbolj cenili šele takrat, ko se bomo iz tujine vrnili domov in jih primerjali z drugimi. Ko bomo videli še druge gore, bomo lahko ugotovili, da so naše le med najlepšimi. In to brez lažnega domoljubja.«

Daljnega leta 1960 je Elizabeth Hawley kot Reutersovo poročevalko pot prinesla v Katmandu, kjer je ameriška novinarka pognala korenine, četudi ni nikoli zahajala v gore. Dama pronicljivega pogleda in neizprosnega izpraševanja je postala legendarna popisovalka alpinističnega dogajanja v Himalaji, s katero mi je bilo v veliko čast pozobati nekaj drobtin iz himalajske malhe.

Po daljšem poletnem oddihu se poln novih moči in zagona vrača tudi Planinski vestnik. Naslovnica je že obarvana v nekoliko bolj barvite - jesenske odtenke. Narava ji bo kmalu sledila, tudi v Cerkljanskem hribovju, kamor vas na poteh vabimo tokrat.

Za uvod v branje poletne dvojne številke Planinskega vestnika smo vam pripravili temo meseca o higieni v gorah. Temo, o kateri sicer ne govorimo veliko, je pa stalno prisotna, ko zahajamo v ta svet. Sledijo raznovrstni članki za popestritev počitniških dni o: krožni poti Pot za zidom, najtežje pristopnem tritisočaku v Dolomitih, plezanju v narodnem parku Zion v ZDA, napornem vzponu in sestopu z Weisshorna v Valiških Alpah, vzponu na Daecheongbong v južni Koreji in trekingu na indonezijski vulkan Rinjani. Obudili smo spomin na Janne Immink, začetnico ženskega alpinizma, hojo na Triglav Antona Kocjančiča leta 1905 ter osvajanje tisočakov Petra Mucka. Za vas smo se pogovarjali z gluhoslepo športno plezalko Tanjo Glušič, češkim plezalcem Marekom Holečkom in članom Nadzornega odbora PZS Andrejem Brvarjem. V rubriki Z nami na pot vas vabimo na velikana Julijskih Alp na Razor in na kraljico Dolomitov, Marmolado. Predstavljamo Komisijo za Alpinizem pri PZS, Dan slovenskih planinskih doživetij in stalnega sodelavca revije, Otona Naglosta.

»Za vso Soško dolino snujejo ondotni rodoljubi 'Slov. plan. društva' podružnico z imenom 'Soška podružnica' in s stanoviščem v Tolminu." (Planinski vestnik 1895 št. 12, str. 187)

Ob 120-letnici zavarovanja planike in 90-letnici Alpskega botaničnega vrta Juliana so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdali žig s planiko. Posamezniku, ki junijsko številko Planinskega vestnika prinese v Juliano in na označeno mesto v reviji odtisne žig z motivom planike, omogočajo brezplačen vstop v Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

Letos smo se spomnili na kar nekaj obletnic, med njimi vam tokrat v temi meseca junijskega Planinskega vestnika predstavljamo zgodovino gradenj planinskega doma in kapelice na Kredarici ter Aljaževega doma v Vratih. Nismo pozabili na 120-letnico planinstva v Posočju in 90-letnico obstoja Alpskega botaničnega vrta Juliana.

Na sedežu PZS v Ljubljani smo se v ponedeljek, 16. maja, srečali člani uredništev revij Planinski vestnik in Hrvatski planinar z namenom izmenjave izkušenj in možnosti skupnega sodelovanja pri reviji vnaprej.

Intervjuji se pogosto začnejo z nagovarjanjem. Z Edom Kozorogom se srečujem že od njegovih zgodnjih let v Mladinskem odseku PD Tolmin. Na pobudo za pogovor mi je sprva skromno odgovoril, da zadnja leta njegova dejavnost ni več toliko povezana z gorami, da ne ve, če je za Planinski vestnik dovolj zanimiv. Ko bi mu pripravil vprašanja, je dejal, bi se odločila kako in kaj.

Poiščite ga v svojem kiosku ali pa pobrskajte po svojem nabiralniku!

Na vsako turo se moramo pripraviti, pa naj gre za večdnevno planinarjenje ali le poldnevni izlet v bližnjo okolico, poleti ali pozimi. Lotiti se je moramo previdno, ne smemo je ne podcenjevati, niti pretirano precenjevati. Za turo moramo pripraviti dober načrt. Ne smemo pozabiti, da nas mora primerno razgibati, da se moramo na njej kaj novega naučiti, da se moramo prijetno počutiti in se po možnosti še od srca nasmejati.

Ta teden knjiga narekuje naš vsakdan in Planinska založba PZS vas tudi na 21. slovenskih dnevih knjige pričakuje z vrsto sejemskih ugodnosti, že preverjeno zakladnico planinskih vodnikov, zemljevidov in leposlovja ter knjižnim darilom pri vsakem nakupu. Letos že drugo leto na novi lokaciji - na Stritarjevi ulici v Ljubljani, ki od Prešernovega trga vodi proti Mestni hiši. Na knjižno snidenje od 18. do 22. aprila 2016!

O gorskih reševalcih in reševalkah, o idrijskih in trnovskih strminah ter še marsičem drugem - vabljeni, da ga prelistate, še bolj pa, da ga preberete.

Planinska zveza Slovenije je pred skupščino, ki bo 16. aprila 2016 v Črni na Koroškem, izdala Letopis 2015, že šesti po vrsti. V njem je predstavljeno delovanje PZS in vseh njenih komisij in odborov v preteklem letu, pregled najpomembnejših planinskih dogodkov v letu 2015, prav tako tudi mednarodna dejavnost, področna organiziranost in planinska društva. Interaktivno kazalo v dokumentu PDF vam bo olajšalo iskanje vsebin, ki vas najbolj zanimajo. Vabljeni k branju!

Poslovil se je Pavle Šimenc, mengeški planinec, kamniški alpinist in gorski reševalec. Bil je med najbolj delavnimi člani društva od ustanovitve leta 1952, pri gradnji Mengeške koče je sodeloval od prve lopate do zadnjega strešnika, organiziral je izlete, vzdrževal pot Gobavica–Rašica, sodeloval pri tekmovanjih in prireditvah, ves čas pa je bil energičen delovni predsednik občnih zborov. Štiri leta je bil tudi predsednik PD Mengeš.

V temi meseca marčnega Planinskega vestnika pišemo o snežnem plazu pod Vršičem, saj letos mineva sto let od njegove rušilne moči in tragičnih posledic za ruske ujetnike in vojake avstro-ogrske vojske.

Kljub temu da smo že močno zakorakali v leto 2016 svojim navdihujočim potem in ciljem naproti, je tema planinske članarine še vedno zelo aktualna. Tako vas želimo seznaniti z nekaterimi novostmi, ki jih je Planinska zveza Slovenije pripravila za vas za letošnje leto.

O vodnikih, vseh razen o tistih na dveh nogah, o lednem plezanju, reševanju Nepala in o številnih drugih rečeh je pisano v februarski izdaji Planinskega vestnika.

Prva od enajstih številk Planinskega vestnika (julijska številka bo dvojna) ponuja zanimivo pa tudi okusno branje. Vsebine so kot vedno vredne branja, za cedenje sline pa poskrbi tema meseca: Prehrana v gorah.