torek, 21. junij 2016, ob 12.30 uriPZS

S Planinskim vestnikom do brezplačne vstopnice za Alpski botanični vrt Juliana

Ob 120-letnici zavarovanja planike in 90-letnici Alpskega botaničnega vrta Juliana so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdali žig s planiko. Posamezniku, ki junijsko številko Planinskega vestnika prinese v Juliano in na označeno mesto v reviji odtisne žig z motivom planike, omogočajo brezplačen vstop v Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
"Letos mineva že devetdeset let, odkar je Tržačan (sicer pa švicarski državljan francoskega rodu) Albert Bois de Chesne ustanovil Alpski botanični vrt Juliana. Ko se z jeklenimi konjički spustimo čez prelaz Vršič v Trento, niti ne slutimo, da prav v bližini ceste leži botanični biser, kjer na majhnem območju uspevajo številni rastlinski zakladi Slovenije. Na alpski botanični vrt pri zaselku Pri cerkvi nas opozorijo rjave obveščevalne table," v junijski številki Planinskega vestnika začenja svoj zapis o Julianinih 90 letih Špela Novak iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V aktualni številki Vestnika pa lahko preberete tudi pogovor z dr. Nado Praprotnik, ki je vrsto let vodila Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

PV_06_2016_pv_alpJul2

Planika je postala zelo popularna v 19. stoletju, ko je v Alpah prišlo do razcveta planinstva in je rastlina veljala za simbol Alp. Vsak, ki je šel v gore, je nazaj prinesel planiko kot spominek, s tem pa je izkazal tudi svoj pogum. Predvsem moški so jo radi prinašali svojim izvoljenkam kot dokaz ljubezni. Poleg tega so ljudje planike nabirali in jih prodajali turistom. Za zavarovanje planike so bili najbolj zaslužni planinci, ki so opazili, da rastlina postaja vse bolj redka. Tako je bila pred 120 leti, 24. maja leta 1896, planika pri nas najprej zavarovana na Goriškem. Čez dve leti so planiko na predlog Slovenskega planinskega društva skupaj z Blagajevim volčinom zavarovali tudi na Kranjskem, še istega leta pa tudi na Štajerskem.

Kljub nizki nadmorski višine Juliane, planika uspeva tudi v vrtu. Po navadi cveti že sredi junija in v juliju, zato vabljeni v Alpski botanični vrt Juliana in si jo oglejte!

------------------------
Povezani novici:
Planinski vestnik - na Kredarici in v Vratih se gradi že 120 let
Planika ali očnica, prva z zakonom zavarovana rastlina pri nas


Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

sreda, 14. februar 2024

Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.

Januarski Planinski vestnik s prenosnimi kuhinjami

Januarski Planinski vestnik s prenosnimi kuhinjami

četrtek, 18. januar 2024

Prva letošnja številka Planinskega vestnika postreže z zelo zanimivim testom opreme - in sicer s testom prenosnih kuhinj oziroma kar enajstih kuhalnikov. Prenosni kuhalniki imajo že precej dolgo brado in številnim popotnikom, alpinistom in dopustnikom omogočajo kakovostno prehranjevanje na krajših in daljših potepanjih. Topijo nam sneg, prekuhavajo oporečno vodo, kuhajo kavo kofeinskim odvisnikom in omogočajo kakovostnejše prehranjevanje od žuljenja energijskih ploščic in sendvičev. Pokukali pa smo tudi v vrečke s hrano, zakaj in kakšne izbrati, kdaj pridejo prav in komu.

Iskanje med novicami