torek, 21. junij 2016, ob 12.30 uriPZS

S Planinskim vestnikom do brezplačne vstopnice za Alpski botanični vrt Juliana

Ob 120-letnici zavarovanja planike in 90-letnici Alpskega botaničnega vrta Juliana so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdali žig s planiko. Posamezniku, ki junijsko številko Planinskega vestnika prinese v Juliano in na označeno mesto v reviji odtisne žig z motivom planike, omogočajo brezplačen vstop v Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
"Letos mineva že devetdeset let, odkar je Tržačan (sicer pa švicarski državljan francoskega rodu) Albert Bois de Chesne ustanovil Alpski botanični vrt Juliana. Ko se z jeklenimi konjički spustimo čez prelaz Vršič v Trento, niti ne slutimo, da prav v bližini ceste leži botanični biser, kjer na majhnem območju uspevajo številni rastlinski zakladi Slovenije. Na alpski botanični vrt pri zaselku Pri cerkvi nas opozorijo rjave obveščevalne table," v junijski številki Planinskega vestnika začenja svoj zapis o Julianinih 90 letih Špela Novak iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V aktualni številki Vestnika pa lahko preberete tudi pogovor z dr. Nado Praprotnik, ki je vrsto let vodila Alpski botanični vrt Juliana v Trenti.

PV_06_2016_pv_alpJul2

Planika je postala zelo popularna v 19. stoletju, ko je v Alpah prišlo do razcveta planinstva in je rastlina veljala za simbol Alp. Vsak, ki je šel v gore, je nazaj prinesel planiko kot spominek, s tem pa je izkazal tudi svoj pogum. Predvsem moški so jo radi prinašali svojim izvoljenkam kot dokaz ljubezni. Poleg tega so ljudje planike nabirali in jih prodajali turistom. Za zavarovanje planike so bili najbolj zaslužni planinci, ki so opazili, da rastlina postaja vse bolj redka. Tako je bila pred 120 leti, 24. maja leta 1896, planika pri nas najprej zavarovana na Goriškem. Čez dve leti so planiko na predlog Slovenskega planinskega društva skupaj z Blagajevim volčinom zavarovali tudi na Kranjskem, še istega leta pa tudi na Štajerskem.

Kljub nizki nadmorski višine Juliane, planika uspeva tudi v vrtu. Po navadi cveti že sredi junija in v juliju, zato vabljeni v Alpski botanični vrt Juliana in si jo oglejte!

------------------------
Povezani novici:
Planinski vestnik - na Kredarici in v Vratih se gradi že 120 let
Planika ali očnica, prva z zakonom zavarovana rastlina pri nas


Januarski Vestnik o etiki v gorah

Januarski Vestnik o etiki v gorah

torek, 17. januar 2023

Zakoračili smo v novo leto, v nov letnik. Januarska tema meseca je posvečena etiki v gorah. V temi boste lahko prebrali pet zapisov o etiki v gorah - od pozdravljanja, obnašanja na poteh do iskrenosti v stenah. Mire Steinbuch je vse lepo uredil in imamo res kakovostno temo, ki smo si jo želeli že nekaj časa.

Miren božič in SREČNO 2023!

Miren božič in SREČNO 2023!

ponedeljek, 19. december 2022

Si predstavljate svet, v katerem vse poti vodijo proti soncu? Svet, v katerem so sledi, ki jih puščamo, kažipoti tistim, ki so zašli ali tavajo v megli? Naj bodo naše sledi takšne, kot je markacija, ki nam pokaže pot iz megle – pa naj bodo to nasmehi, ponujene dlani, stopinje v snegu, zgodbe, ki jih napišemo na papir, ali fotografije, od katerih ne moremo odtegniti oči. Naj bodo naše poti kažipoti, ki vodijo proti soncu … Spoštovane bralke in bralci Planinskega vestnika, miren božič vam želimo in vse dobro v letu 2023! Uredništvo

Decembrski Planinski vestnik o prezrtem alpinistu

Decembrski Planinski vestnik o prezrtem alpinistu

nedelja, 18. december 2022

Decembrska tema meseca je posvečena prezrtemu alpinistu izpred prve svetovne vojne, ki je med drugim v svojih zapiskih dejal: "Zmagovalec je tisti, ki je nekaj naredil iz sebe." Toda, kdo je bil Klodwig Tschada (1892-1918) in kaj je vse preplezal? Raziskovanja se je lotil seveda naš Dušan Škodič, ki je prišel do zelo zanimivih podatkov in vse to tudi objavljamo.

Iskanje med novicami