ponedeljek, 28. november 2016, ob 17. uriPZS

Nekateri zmorejo več - pogovor z Jankom Kovačičem

Nekateri radi povedo, da imajo veliko dela. Od Janka Kovačiča, predsednika PD Poljčane, ki ima tudi v službi odgovorno delovno mesto, tega še nisem slišala. Zakaj ne? Ker ga vse, kar počne, veseli? Ker se pri njem potrjuje pregovor, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, ki ga podpira? Ali enostavno zato, ker nekateri pač zmorejo več?

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Janko, že od leta 1993 predsednik društva in dva mandata tudi predsednik MDO Podravje, je eden najaktivnejših planinskih vodnikov, prijeten sogovornik in odličen govornik ter velik ljubitelj narave, posebej hribov. V času njegovega predsedovanja je bil dvakrat obnovljen Planinski dom na Boču, leta 2009 je bila zgrajena biološka čistilna naprava, prenovljen je bil stolp, urejena ferata pod vrhom Boča, planinski dom je dobil certifikat družinam prijazna planinska koča. Poznam ga že zelo dolgo, saj je planinec že petdeset let, od tega skoraj polovico časa (23 let) predsednik društva, v katerega sem tudi jaz včlanjena že 44 let. Pogovarjala sva se konec februarja, nekaj tednov preden je dopolnil šesto desetico.
 
pv_pzs_janko_kovacic_foto_mihael_jezersek
Janko Kovačič, dolgoletni predsednik PD Poljčane. Foto: Mihael Jezeršek
Od kod črpaš energijo za vse, kar počneš?
Izzivi in uspehi pri delu me spodbujajo in porajajo nove ideje. Srečo imam, da me pri vseh aktivnostih podpira moja Lilijana. Največ energije pa dobim v naravi - če se le da, preživiva čim več vikendov v hribih - na oglednih turah, na društvenih izletih, ali pa kar tako, na izletih s prijatelji.

Število članov v planinskem društvu je bilo največje v začetku osemdesetih let, ko jih je bilo okoli tisoč. Zdaj je društvo z nekaj več kot 500 člani še vedno med večjimi v Sloveniji. Kaj je vzrok za zmanjšanje?
V društvo sem se včlanil, ko sem bil star 10 let. Takrat ni bilo mnogo izbire: nogomet, orodna telovadba ali planinstvo. Pozimi smo morali obiskovati planinsko šolo, spomladi so se začeli izleti. Danes imajo otroci, in tudi odrasli, zelo veliko možnosti za rekreacijo. Ljudje več hodijo v hribe sami, pri tem pa pozabljajo, da hodijo po planinskih poteh, ki jih v svojem prostem času urejajo markacisti, da jih bodo, če bo prišlo do nesreče, reševali člani Gorske reševalne zveze, ki prav tako vse delo opravijo brezplačno ... Pred leti je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Makole in na ta način smo tudi izgubili nekaj članov. A to ni boleče, saj tudi novo ustanovljeno društvo dobro dela in ugotavljamo, da se je na ta način število članov PZS pravzaprav povečalo.
 
Društvo za izobraževanje in izpopolnjevanje vodnikov namenja kar precejšnja sredstva. Ali je biti vodnik za mlade privlačno? Jih je težje pridobiti ali morda še težje zadržati?
Vzgoja vodnikov se začne že mnogo pred tečajem, že v osnovni šoli. Otroke opazujemo na planinskih izletih, pozorni smo na tiste, ki se udeležujejo planinskih taborov, največkrat se prav ti udeležijo tečajev za vodnike. V dveh letih pošljemo na tečaj po dva ali tri. Mladi najraje delajo z mladimi, pomagajo na izletih za cicibane planince in šolarje, radi gredo urejat dom v Bavšici pred sezono, v hribe gredo tudi sami. Mnogo mladih vodnikov gre med študijem v tujino, zato moramo biti potrpežljivi. Seveda niso vsi tako aktivni v planinskem društvu, kot bi si morda želeli, a to sprejemam z razumevanjem. Mladi so v različnih službah, ustvarijo si družine, nekateri se izselijo iz Poljčan, zato je potrebno izobraževati in spodbujati vedno nove. V našem društvu je vodnikov veliko, seveda pa niso vsi enako aktivni.
 
Letos je delo društva dodatno obremenjeno z davčnimi blagajnami. Kako bo to vplivalo na organizacijo izletov? Se ti zdi, da bi tukaj lahko PZS storila kaj več, da bi bile zadeve jasnejše in za vsa društva enake?
Nekateri vztrajno poudarjajo, da Planinska zveza naredi premalo, ali še raje nič. To ni res. Na dveh skupščinah oziroma po končanih skupščinah je PZS pripravila izobraževanje o davčnih blagajnah, pojasnili so nam razmejitev med planinskim izletom, ki ga društvo sme organizirati, in turističnimi izleti, ki naj jih prepustimo turističnim agencijam. Seveda pa ni uradno pripravljenega dokumenta z obrazložitvami, kar bi nam brez dvoma koristilo, vendar to ni le stvar PZS. Dokument bi morala podpisati Finančna uprava Republike Slovenije, kar ni enostavna zadeva.
Z davčnimi blagajnami se bomo vsi morali navaditi živeti in na koncu bomo ugotovili, da je zadeva pozitivna, saj se bo tako na vsa področja (ne le na planinsko) uvedlo več reda.
Problem, ki močno slabi delovanje in moč PZS, je, da se mnoga, zlasti novoustanovljena društva, ne udeležujejo skupščin, niti izobraževanj. Ne vem, kaj takšna društva pravzaprav pričakujejo od PZS. Kot da bi šlo le za to, da nekaj ljudi uresničuje svoje interese. Imeti društvo ne pomeni samo hoditi v hribe.
 
PD Poljčane je lastnik Planinskega doma na Boču. Verjetno tudi skrb za planinski dom predstavlja precejšen del aktivnosti društva?
Ugotovili smo, da je oddaja doma v najem najboljša rešitev. Najemnina glede na velikost doma ni visoka, zato v celoti ne pokrije niti stroškov amortizacije. A zavedamo se, da je dom pravzaprav prevelik. Včasih je bila na Boču pozimi vlečnica, takrat smo imeli šole v naravi, več je bilo nočitev. Zdaj so se zadeve spremenile, snega je manj, predpisi so strožji in smučanja na Boču ni več. 
Dom je odprt vse leto, stroški za kurjavo so visoki, obiska pa je, zlasti med tednom, zelo malo. Po svoje je tistim, ki imajo koče v visokogorju, lažje. Koče so odprte le tri ali štiri mesece, takrat je obiska včasih še več, kot bi si želeli. Tu gre predvsem za koče v okolici Triglava. Tako kot mnoge druge tudi mene jezi, da po svoje določajo cene in se ne menijo za sklepe Upravnega odbora PZS.
 
Dom je letos pridobil certifikat družinam prijazna planinska koča. Kakšna je bila pot do pridobitve tega certifikata?
Potrebno je bilo zadeve urediti tako, da se bodo v planinskem domu dobro počutili tudi otroci. To obsega poleg certifikatov za igrala manjše knjižnice, jedilnike za otroke in še nekaj prilagoditev pri ureditvi.
 
Ob skrbi za vzgojo mladih, izobraževanje vodniškega kadra, planinski dom, stolp na Boču in planinske poti ima Planinsko društvo Poljčane še posebno nalogo: skrb za ohranjanje rastišča velikonočnice na Boču. Se še vedno pojavljajo ljudje, ki izkopljejo rastlino in jo prenesejo na svoj vrt ali morda celo zavržejo?
Že nekaj let prostovoljci dežuramo ob ograjenem rastišču velikonočnice. Seveda lahko obiskovalce le opozarjamo, naj ne hodijo na rastišče, nimamo pa nobenih pooblastil za ukrepanje. Velik problem predstavlja zaraščanje travnika z mahom, saj se na Boču več ne pase živina. Mah odstranjujemo sami, preden se velikonočnica 'prebudi'. Veseli smo, da je večina ljudi spoznala, da je velikonočnico najlepše opazovati tam, kjer raste.
 
Planinsko društvo bo leta 2019 praznovalo 90-letnico. Kaj želiš društvu ob tem jubileju?
Projektov in želja je še veliko. A nerad napovedujem, raje imam, da o stvareh govorimo takrat, ko so izvedene. Zavedam se, da je društvo lahko uspešno le, če vsi od vodnikov, markacistov, do računovodje, tajnice in vseh ostalih prostovoljcev z veseljem in dobro opravljamo naše poslanstvo. Vsem se zahvaljujem in upam, da bomo tudi v prihodnje dobro sodelovali.

Janko, hvala tudi tebi za tvoje prizadevno delo na področju planinstva in triindvajsetletno vodenje društva. Naj bodo tvoji koraki tudi v prihodnje varni in zanesljivi!

Andreja Erdlen

Pogovor z Jankom Kovačičem je bil objavljen v novembrski številki Planinskega vestnika.


Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami