Na današnji dan, 27. februarja 1893, je skupina planinskih zanesenjakov ustanovila predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije, Slovensko planinsko društvo. Njegov prvi načelnik je postal Fran Orožen.

Darko živi med morjem in gorami. Pravi, da mu je v veselje, da povezuje ljudi. Po poklicu je dipl. inž. elektrotehnike, zaposlen pri Područnom carinskom uredu Rijeka na Reki. Veseli se dneva, ko ura in služba ne bosta več narekovali tempa njegovega življenja. Ko bo v penziji, mu gotovo ne bo dolgčas. Morje in divja gorata pokrajina, ki si v Kvarnerskem zalivu podajata roke, bosta vsak čas lahko nahranila njegovo radoživo dušo in poživila telo.

Planinski vestnik najkrajšega meseca v letu je tu! A ni zato nič krajši - obsežen je prav toliko kot bratje preostalih mesecev. Našli smo torej prostor za prispevke, ki dokazujejo, da je planinstvo primerno tudi za invalide, da je plezanje doma tudi na Madagaskarju ter da izginjajoči Triglavski ledenik s svojim umikanjem omogoča vstop v do sedaj z ledom zaklenjene globine. Zanimivega branja tako ne manjka ...

Planinska koča je vse nekaj drugega kot hotel. Za pomehkuženo človeško bitje je zatočišče pred kruto naravo. Planinska koča kljub skromnemu komfortu v nekem smislu nadomesti dom. Je tudi mesto prijetnega druženja brez konvencionalnih zavor, kar je sicer v vsakdanjem življenju bolj redkost. Slabe higienske razmere kvarijo domačnost koče. Pa tudi nehigienični planinci. Zato se odpravimo v gore v svežem perilu! Z inventarjem planinske koče pa ravnajmo, kot da je naš – saj pravzaprav tudi je.

Prva številka 117. letnika Planinskega vestnika se ponaša z novo svežo podobo. Kljub menjavi oblačil »revije za ljubitelje gora« pa njena vsebina ostaja enaka - enako aktualna, z enako kvalitetnimi avtorji in enako zagretim uredništvom. Karavana Planinskega vestnika torej vztrajno nadaljuje svojo pot!

Novim naročnikom Planinskega vestnika bomo brezplačno poslali lično majico s kratkimi rokavi. Z njo se boste lahko pohvalili, da berete najstarejšo še izhajajočo slovensko revijo.

Čvrstega koraka in bistrega duha v širna obzorja 2017.

Naročniki ste še zadnjič v tem letu v nabiralnike prejeli Planinski vestnik. Skupaj jih je bilo 11, s tem, da je bila julijska in avgustovska številka združena v eno. Iskreno upamo, da ste prav vse izvode strastno prebrali, spoznali kaj novega predvsem pa se v gore podali obogateni z novimi spoznanji. In o čem boste brali v zadnjem letošnjem vestniku - o rudarjih, ki so bili hkrati eni izmed prvih obiskovalcev gora, o koroškem alpinizmu, samohodstvu, predvsem pa o zapostavljenih štajerskih tisočakih. Pa tudi še o mnogo drugih stvareh.

V petek, 9. 12. 2016, je v okviru mednarodne akcije dežel alpskega loka Brati gore v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku potekal pogovor z Dušanom Škodičem, ki ga je vodil Vladimir Habjan. Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja.

V Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico v Idriji smo v sredo, 7. decembra 2016, večer posvetili iskrivemu in mladostnemu 121-letniku - Planinskemu vestniku. Prireditev je dopolnila razstava o njegovem življenju, ki so jo v lanskem, za Vestnik jubilejnem letu, pripravili na Planinski zvezi Slovenije. Večer smo izpeljali skupaj Planinsko društvo Idrija in Mestna knjižnica in čitalnica Idrija v tednu akcije Brati gore, ki se izvaja na pobudo Alpske konvencije ob mednarodnem dnevu gora, za katerega so Združeni narodi razglasili 11 december.

Planinska zveza Slovenije in številna planinska društva se po uspešni prvi izvedbi pridružujemo pobudi Alpske konvencije Brati gore 2016 ter v sodelovanju s knjižnicami in drugimi kulturnimi hrami v tednu pred 11. decembrom, mednarodnim dnevom gora, organiziramo številne dogodke po vsej Sloveniji – s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah. Vabljeni k branju gora!

Z iskrivima sogovornikoma in plodovitima planinskima piscema Vladimirjem Habjanom in Dušanom Škodičem smo na 32. slovenskem knjižnem sejmu pisateljsko-planinske poti ubirali v petek, 25. novembra 2016. Pogovor si lahko ogledate - ali ga podoživite - tudi na spletu.

Prekaljen planinski publicist in član uredniškega odbora Planinskega vestnika Dušan Škodič je pred kratkim slovensko gorniško leposlovje obogatil z zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah. V noči na petek, 2. december 2016, je gostoval na 1. programu Radia Slovenija. V svet zgodb, ki jih pišejo gore, se je z njim podal voditelj Jure K. Čokl. Na moč zanimivemu pogovoru lahko prisluhnete v radijskem arhivu.

Nekateri radi povedo, da imajo veliko dela. Od Janka Kovačiča, predsednika PD Poljčane, ki ima tudi v službi odgovorno delovno mesto, tega še nisem slišala. Zakaj ne? Ker ga vse, kar počne, veseli? Ker se pri njem potrjuje pregovor, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, ki ga podpira? Ali enostavno zato, ker nekateri pač zmorejo več?

S polnimi pljuči diha 32. slovenski knjižni sejem, na katerem vas že tradicionalno pričakujeta Planinska založba PZS in Planinski vestnik. Razveselimo vas s posebnimi sejemskimi ugodnostmi, letošnjimi novostmi ter že uveljavljenimi planinskimi vodniki, zemljevidi in leposlovjem. Vabljeni, da nas v Cankarjevem domu v Ljubljani obiščete do 27. novembra 2016, vstop je prost. V petek, 25. novembra, ob 12. uri ne zamudite pogovora z Vladimirjem Habjanom in Dušanom Škodičem.

Uredniški odbor Planinskega vestnika je v predzadnjem mesecu letošnjega leta največ prostora namenil festivalom gorniškega filma. Filmska umetnost je v gorah prisotna že od samega začetka. Tudi prvi slovenski filmi so prikazovali gore in življenje ljudi v gorah. Zato se ne čuditi priljubljenosti festivalom gorniškega filma, o katerih piše Mire Steinbuch. Nič manj pa niso zanimive ostale vsebine ... Martina Čufar Potard se je pogovarjala z Janjo Garnbret, o planinski mladini piše Uroš Kuzman, o padcih pri plezanju pa Aljaž Anderle. Ker vseh zanimivih vsebin ne gre naštevati predlagamo ogled kazala in prebiranje uvodnika. Želimo vam veselo branje!

V pričakovanju 32. slovenskega knjižnega sejma je Planinska založba PZS predstavila novosti, ki bodo obogatile knjižne police in stene planinskih domovanj ter nahrbtnike planincev: vodnika Julijske Alpe: južni del in Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, četverico prenovljenih planinskih zemljevidov, Planinski koledar 2017 ter ponatisa vodnika Razširjena slovenska planinska pot in Dnevnika Slovenske turnokolesarske poti. V okviru mednarodne pobude Brati gore 2016 bodo planinski avtorji nastopili v več krajih po Sloveniji.

Pogačnikov dom na Kriških podih je od drugih planinskih zavetišč v visokogorju oddaljen po nekaj ur hoda. V skupini gora od Razorja do Škrlatice je edina planinska postojanka, kjer utrujen popotnik lahko prenoči. Do Vršiča jo loči šest do sedem ur hoda, sicer pa je najbližja dolina Trente. Vrli planinci so o vezni koči med Vršičem in Triglavom razmišljali že pred več kot sto leti, do realizacije pa je prišlo več desetletij kasneje. Dr. Fran Tominšek je leta1909 v januarski številki Vestnika v članku Spomini in načrti napisal: »Ob svojih obhodih leta 1902 sem se živo overil o potrebi primerne postojanke v bližini Razora in sem preko zime tudi takoj začel natihoma zbirati potrebne pomočke in podatke za nakup.«

Izšla je nova, že deseta letošnja številka Planinskega vestnika. Čas gre hitro se vam ne zdi? Prav tako hitro kakor so za nami hitro številne slovenske planinske poti, stezice, stečine in brezpotja. In kot obrnemo list na koledarju, moramo kdaj obrniti tudi hrbet našim goram. Kajti, kakor pravi urednik Vladimir Habjan v uvodniku, »bomo svoje gore najbolj cenili šele takrat, ko se bomo iz tujine vrnili domov in jih primerjali z drugimi. Ko bomo videli še druge gore, bomo lahko ugotovili, da so naše le med najlepšimi. In to brez lažnega domoljubja.«

Daljnega leta 1960 je Elizabeth Hawley kot Reutersovo poročevalko pot prinesla v Katmandu, kjer je ameriška novinarka pognala korenine, četudi ni nikoli zahajala v gore. Dama pronicljivega pogleda in neizprosnega izpraševanja je postala legendarna popisovalka alpinističnega dogajanja v Himalaji, s katero mi je bilo v veliko čast pozobati nekaj drobtin iz himalajske malhe.