ponedeljek, 16. januar 2017, ob 12.45 uriPZS
Planinski vestnik v novo leto z novo, osveženo podobo
Prva številka 117. letnika Planinskega vestnika se ponaša z novo svežo podobo. Kljub menjavi oblačil »revije za ljubitelje gora« pa njena vsebina ostaja enaka - enako aktualna, z enako kvalitetnimi avtorji in enako zagretim uredništvom. Karavana Planinskega vestnika torej vztrajno nadaljuje svojo pot!
V tokratni, oblikovno prenovljeni izdaji
Planinskega vestnika smo se v temi meseca lotili planinskega leposlovja in k pisanju povabili nekaj
priznanih strokovnjakov, publicistov oziroma pisateljev. Spet smo
se podali v Dolomite, tokrat v Brento na Crozzon di Brento,
predstavljamo pa tudi arhitekturne rešitve za novi Bivak bratov Fanton v
Marmarolah. Spominjamo se oskrbovanja Roblekovega doma pred
sedemdesetimi leti, reda in nereda v planinskih kočah, poti na Triglav
po sledeh Ivana Tuška, Ljuba Juvana, Toneta Bučerja in jamarja Rajka
Bračiča.
Preberete si lahko še članke o begu pred medvedom v Travniški dolini, kako je težko iti navzgor, ko telo ni pripravljeno, o ponovitvi triglavskega duatlona po treh desetletljih, o vzponu po vsej sili na Triglav, o najvišjih priznanjih PZS za leto 2016 ter o novi evropski pešpoti E12.
Za vas smo se pogovarjali s pisateljem Dušanom Jelinčičem, vrhunskim alpinistom Tomom Česnom in stalnim sodelavcem revije Petrom Šilakom. V rubriki Z nami na pot se boste lahko potepali po Tržaško-Komenskem Krasu in se po grapah povzpeli na priljubljene vrhove nad Zelenico. Sledijo stalne rubrike: varstvo narave, pravljica, športnoplezalne novice, pisma bralcev, planinska organizacija, Triglavski narodni park, jubilej, v spomin.
Priložnost za mojstrenje v krajših besedilih
(uvodnik)
Gotovo je prva stvar, ki ste jo opazili pri tokratni izdaji Planinskega vestnika, spremenjena podoba revije. Če sledimo sodobnim oblikovalskim prizadevanjem in tržnim spoznanjem, potem je treba občasno poseči tudi v oblikovno podobo publikacije, jo spremeniti in ji nadeti privlačnejši videz. Dosedanja oblika je bila v uporabi od leta 2014, torej tri leta, prejšnja, ne bistveno drugačna od te, pa vse od leta 2006 (vmes, leta 2010, se je sicer spremenil format, oblika pa ne). Čeprav se v uredništvu še kako zavedamo nujnosti tovrstnih sprememb, so takšni posegi vedno tudi nekoliko stresni, tako za nas kot morda tudi za bralce. A treba je naprej, saj smo ne nazadnje uspešno zaključili že 122. leto izhajanja naše revije (116. letnik). Smo optimisti in veseli nas, da smo že tako dolgo na skupni poti z našimi bralci. Zato poleg nove podobe še najava začasne spremembe obsega revije, ki je morda niti niste opazili: že od lanskega septembra izhajamo ob isti naročnini z dodatnimi osmimi stranmi.
Če smo s tokratno številko temeljito posegli v obliko, pa nismo v vsebino. Še vedno prinašamo enake rubrike, kot smo jih do zdaj. V témi meseca smo se tokrat lotili planinskega leposlovja, torej malce ožjega izbora planinske literature. K pisanju smo povabili nekaj priznanih strokovnjakov, publicistov oziroma pisateljev, ki so nam podrobno predstavili to področje. Po uvodnih definicijah in zgodovinskem pregledu, eseju o posebnostih gorniške literature in pogovoru z enim najbolj ustvarjalnih slovenskih planinskih pisateljev, smo ponudili pero tudi priznanemu kolumnistu Samu Ruglju. Ta v svoji kolumni za nekaj zadnjih let ugotavlja primanjkljaj svežih alpinističnih ali gorniških izpovednih knjig, ki bi nadaljevale tradicijo piscev iz prejšnjih desetletij, ti so namreč vpeljali izjemno uspešen žanr alpinističnih reportaž. Spomnimo se samo legendarne knjižne zbirke
Domače in tuje gore založbe Obzorja, v kateri je izšlo izjemno število domačih in tujih, sodobnih in klasičnih knjig.
Odgovore na vprašanje, kje so vzroki za takó zmanjšano ustvarjalnost, podaja avtor v omenjeni kolumni. Večkrat smo na tem mestu že zapisali, da imajo v današnjem svetu tiskani mediji zelo močno konkurenco v medmrežju, blogih, družabnih omrežjih, od Facebooka, prek Twitterja do Instagrama in drugih, tudi v filmu in videu. S čim ljudi pritegniti, da bi brali tiskani medij? Podobno vprašanje bi veljalo zastaviti tudi avtorjem samim. »Če se alpinisti ne mojstrijo v krajših besedilih in nanje ne dobivajo ustreznega odziva, potem najbrž ni pričakovati, da bi začeli množično pisati knjige,« ugotavlja Rugelj. Tu je torej povezava med planinsko knjigo in revijo. Prek avtorjev. Dejstvo je, da so mnogi avtorji, ki so se kalili s pisanjem člankov za Planinski vestnik, kasneje izdali tudi knjige. Zadnja v vrsti je Ljudje v gorah našega urednika Dušana Škodiča. On pa še zdaleč ni edini. To potrjuje knjižna ponudba tako v daljni kot bližnji preteklosti. Zato se v uredništvu trudimo spodbujati nadobudne pisce, da se oglasijo s svojimi prispevki in tako nekoč morda pridejo tudi do svoje knjige.
Če se je že bati za prihodnost gorniških knjig, pa se zaenkrat ni bati za Planinski vestnik. Sposobnih avtorjev imamo dovolj, vabimo pa tudi nove, mlade, obetavne. Kdo ve, ali se ravno med pisci tokratne številke ne skriva kdo, ki bo nekoč napisal še gorniško knjigo? Morda pa katerega k pisanju za revijo spodbudi še prenovljena oblika! Držimo pesti.
Vladimir Habjan
Uvodnik in kazalo
Januarsko številko Planinskega vestnika že najdete v spletni Planinski trgovini, na policah bolje založenih trgovin, kioskov ter bencih servisov, naročniki pa ga lahko v kratkem pričakujete v svojih nabiralnikih.
Če bi se želeli slednjim pridružiti tudi sami, vabimo k izpolnitvi spletne naročilnice - ob naročilu vas pričakuje tudi praktično darilce.
Preberete si lahko še članke o begu pred medvedom v Travniški dolini, kako je težko iti navzgor, ko telo ni pripravljeno, o ponovitvi triglavskega duatlona po treh desetletljih, o vzponu po vsej sili na Triglav, o najvišjih priznanjih PZS za leto 2016 ter o novi evropski pešpoti E12.
Za vas smo se pogovarjali s pisateljem Dušanom Jelinčičem, vrhunskim alpinistom Tomom Česnom in stalnim sodelavcem revije Petrom Šilakom. V rubriki Z nami na pot se boste lahko potepali po Tržaško-Komenskem Krasu in se po grapah povzpeli na priljubljene vrhove nad Zelenico. Sledijo stalne rubrike: varstvo narave, pravljica, športnoplezalne novice, pisma bralcev, planinska organizacija, Triglavski narodni park, jubilej, v spomin.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Priložnost za mojstrenje v krajših besedilih
(uvodnik)
Gotovo je prva stvar, ki ste jo opazili pri tokratni izdaji Planinskega vestnika, spremenjena podoba revije. Če sledimo sodobnim oblikovalskim prizadevanjem in tržnim spoznanjem, potem je treba občasno poseči tudi v oblikovno podobo publikacije, jo spremeniti in ji nadeti privlačnejši videz. Dosedanja oblika je bila v uporabi od leta 2014, torej tri leta, prejšnja, ne bistveno drugačna od te, pa vse od leta 2006 (vmes, leta 2010, se je sicer spremenil format, oblika pa ne). Čeprav se v uredništvu še kako zavedamo nujnosti tovrstnih sprememb, so takšni posegi vedno tudi nekoliko stresni, tako za nas kot morda tudi za bralce. A treba je naprej, saj smo ne nazadnje uspešno zaključili že 122. leto izhajanja naše revije (116. letnik). Smo optimisti in veseli nas, da smo že tako dolgo na skupni poti z našimi bralci. Zato poleg nove podobe še najava začasne spremembe obsega revije, ki je morda niti niste opazili: že od lanskega septembra izhajamo ob isti naročnini z dodatnimi osmimi stranmi.
Če smo s tokratno številko temeljito posegli v obliko, pa nismo v vsebino. Še vedno prinašamo enake rubrike, kot smo jih do zdaj. V témi meseca smo se tokrat lotili planinskega leposlovja, torej malce ožjega izbora planinske literature. K pisanju smo povabili nekaj priznanih strokovnjakov, publicistov oziroma pisateljev, ki so nam podrobno predstavili to področje. Po uvodnih definicijah in zgodovinskem pregledu, eseju o posebnostih gorniške literature in pogovoru z enim najbolj ustvarjalnih slovenskih planinskih pisateljev, smo ponudili pero tudi priznanemu kolumnistu Samu Ruglju. Ta v svoji kolumni za nekaj zadnjih let ugotavlja primanjkljaj svežih alpinističnih ali gorniških izpovednih knjig, ki bi nadaljevale tradicijo piscev iz prejšnjih desetletij, ti so namreč vpeljali izjemno uspešen žanr alpinističnih reportaž. Spomnimo se samo legendarne knjižne zbirke
Domače in tuje gore založbe Obzorja, v kateri je izšlo izjemno število domačih in tujih, sodobnih in klasičnih knjig.
Odgovore na vprašanje, kje so vzroki za takó zmanjšano ustvarjalnost, podaja avtor v omenjeni kolumni. Večkrat smo na tem mestu že zapisali, da imajo v današnjem svetu tiskani mediji zelo močno konkurenco v medmrežju, blogih, družabnih omrežjih, od Facebooka, prek Twitterja do Instagrama in drugih, tudi v filmu in videu. S čim ljudi pritegniti, da bi brali tiskani medij? Podobno vprašanje bi veljalo zastaviti tudi avtorjem samim. »Če se alpinisti ne mojstrijo v krajših besedilih in nanje ne dobivajo ustreznega odziva, potem najbrž ni pričakovati, da bi začeli množično pisati knjige,« ugotavlja Rugelj. Tu je torej povezava med planinsko knjigo in revijo. Prek avtorjev. Dejstvo je, da so mnogi avtorji, ki so se kalili s pisanjem člankov za Planinski vestnik, kasneje izdali tudi knjige. Zadnja v vrsti je Ljudje v gorah našega urednika Dušana Škodiča. On pa še zdaleč ni edini. To potrjuje knjižna ponudba tako v daljni kot bližnji preteklosti. Zato se v uredništvu trudimo spodbujati nadobudne pisce, da se oglasijo s svojimi prispevki in tako nekoč morda pridejo tudi do svoje knjige.
Če se je že bati za prihodnost gorniških knjig, pa se zaenkrat ni bati za Planinski vestnik. Sposobnih avtorjev imamo dovolj, vabimo pa tudi nove, mlade, obetavne. Kdo ve, ali se ravno med pisci tokratne številke ne skriva kdo, ki bo nekoč napisal še gorniško knjigo? Morda pa katerega k pisanju za revijo spodbudi še prenovljena oblika! Držimo pesti.
Vladimir Habjan
Uvodnik in kazalo
Januarsko številko Planinskega vestnika že najdete v spletni Planinski trgovini, na policah bolje založenih trgovin, kioskov ter bencih servisov, naročniki pa ga lahko v kratkem pričakujete v svojih nabiralnikih.Če bi se želeli slednjim pridružiti tudi sami, vabimo k izpolnitvi spletne naročilnice - ob naročilu vas pričakuje tudi praktično darilce.
