Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan

JUNIJ 2017

arhiv_naslovnice_2017_06_3307 Zima brez obilne količine snega in pretopla pomlad sta mogoče že tudi znanilca podnebnih sprememb, o katerih veliko beremo v dnevnih časopisih. Kako pa podnebne spremembe vplivajo na gorski svet, naravo, živali, ... si lahko preberete v junijski temi meseca Planinskega vestnika.

Preberite si lahko še članke o napornem dnevu dežurne ekipe helikopterskega reševanja, prvi ljubezni na poletnem taboru, C6. etapi poti Alpe Adria, postavitvi novega zavetišča v Suhi krajini, dostopu nadebudnih alpinističnih tečajnikov pod Vršiče, srečanju vodstev PZS in HPS, ...

Za vas smo se pogovarjali z žensko plezalno navezo, najperspektivnejšima alpinistkama v letu 2016 Saro Jaklič in Marijo Jeglič, predsednikom Združenja slovenskih gorskih vodnikov Mitjem Šornom in predsednico Savinjskega MDO ter aktivno planinko Manjo Rajh.

Z rubriko Z nami na pot vas vabimo v gore nad Gozdom - Martuljkom, v svet visokih, prepadnih in divjih gora, kamor vodijo neoznačene poti. Na tiste, ki se radi držijo bolj uhojenih poti, tudi nismo pozabili.

Sledijo stalne rubrike: vzgoja, planinčkov kotiček, Vsi moji Triglavi, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, pisma bralcev, planinska organizacija, v spomin.

 

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku!

Kazalo                             


Vsebina - Članki

TEMA MESECA 4
Treba je razmišljati dolgoročno. Podnebne spremembe gorskega okolja. Marjan Žiberna
Na hitro se ne bo prav veliko spremenilo. Podnebne spremembe in vpliv na gorske gozdove. Tom Levanič
Gamsi postajajo manjši. Kako se na podnebne spremembe odzivajo živali? Tina Leskošek
Zima bela se vrh gore skoraj več ne dela ... Podnebne spremembe v gorah opažajo mnogi. Zdenka Mihelič
KOLUMNA 16
Podnebje in ledeniki. Viki Grošelj
INTERVJU 18
Alpinizem je strast. Sara Jaklič in Marija Jeglič. Mire Steinbuch
GORSKO REŠEVANJE 23
Devet reševanj v enem dnevu. "Maraton" dežurne ekipe helikopterskega gorskega reševanja. Iztok Tomazin
MLADI 28
Poletje, tabor in prva ljubezen. Zgodba s planinskega tabora. Špela Recer
Z NAMI NA POT 32
Gorniški zaklad. Gore nad Gozdom - Martuljkom. Gorazd Gorišek
OPISI 37
Vrtaško Sleme. Gorazd Gorišek
Špik. Gorazd Gorišek
Kukova špica. Gorazd Gorišek
Dovški križ. Gorazd Gorišek
Velika Martuljška Ponca, Mala Martuljška ponca. Gorazd Gorišek
Oltar. Gorazd Gorišek
Visoki Rokav, Srednji Rokav. Gorazd Gorišek
Rigljica, Rušica. Gorazd Gorišek
VZGOJA 45
Izkušnje igrajo največjo vlogo. Izvedba ture po ferati. Jože Drab
GORSKO VODNIŠTVO 48
Prihodnost slovenskega gorskega vodništva. Mitja Šorn, predsednik ZGVS. Marta Krejan Čokl
Še večja prepoznavnost. Slovenski gorski vodniki že 20 let v IFMGA. Zdenka Mihelič
ALPE ADRIA TRAIL 54
Od koče Zacchi do Kranjske Gore. Irena Mušič Habjan
PORTRET 58
V gorah si polnim baterije. Manja Rajh. Vladimir Habjan
PLANINSKE KOČE 61
Suhokranjci postavili zavetišče. Zavetišče Sveti Peter. Valerija Vidmar
PLANINČKOV KOTIČEK 52
Vlado in lisjak Lisko. Zgodba o udomačenem trentarskem lisjačku. Kristina Menih
HUMORESKA 64
Kam pa vi greste? Včasih ni vse tako logično, kot je videti. Dušan Škodič
VSI MOJI TRIGLAVI 67
Zaljubljen v hribih. Samo Rugelj
SPOMINI 70
V klasičnem duhu. Medgeneracijski plezalni prepad. Mateja Pate
PLANINSKA ORGANIZACIJA 71
6. srečanje vodstev PZS in HPS. Alan Čaplar in Manca Čujež
NOVICE IZ VERTIKALE 72
NOVICE IZ TUJINE 73
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 75
PISMA BRALCEV 76
PLANINSKA ORGANIZACIJA 76
V SPOMIN 79


Uvodnik 

Prvi korak do rešitve problema je zavedanje, da ta obstaja


Nekoč je bilo jasno, kdaj lahko v Ljubljani pričakujemo "pravo" pomlad: po vrnitvi s prvomajske plezarije. Na težko pričakovano uverturo v sezono skalnega plezanja smo se odpravili v pregovorno vremensko muhastem aprilu, ko so brsti še dremali, vrnili pa smo se v pravo eksplozijo majskih barv, ki se je zgodila v tednu med našo odsotnostjo. Običajno je bil to čas, ko smo turne pancerje zamenjali s plezalniki; pred dvajsetimi leti smo tik pred odhodom na jug uživali v spomladanski smuki pod Kriško steno, včasih pa smo sezono podaljšali še v maj, ko je v dolinah že vse buhtelo in dehtelo.
Odkar živim v objemu narave, imam priložnost pozorneje spremljati dogajanje v njej. V zadnjih letih se je pomladi začelo nekam muditi, kar vse pogosteje pomeni pozebo rastlin. Temperaturne spremembe so hitre in velike, zaznaven pa je tudi svojevrsten padavinski režim: vedno več je sušnih obdobij, ki jim sledi obdobje "monsuna". Hude zime, po katerih je nekoč slovela naša planota, so vedno bolj izjema kot pravilo. Pod napisano se podpišejo tudi člani družine, ki so doživeli veliko več gorjanskih pomladi kot jaz, tako da opažanja niso plod moje preveč bujne domišljije ...
Letos bi se lahko v začetku aprila, če bi bila to seveda primerna obutev za visokogorje, na Storžič z juga povzpeli v tevicah, mi je dejal kolega, ki se še dobro spominja zimske podobe te gore pred nekaj desetletji, ko je bil Škarjev rob konec februarja prav po himalajsko ovešen z opastmi. Na spletnem portalu Gore-ljudje opazim zapis Anžeta Čokla: "Še predobro se spomnim časov, ko sem smučal, gazil in plezal v snegu nad 2000 metri naših Julijcev vse od začetka decembra do konca marca oziroma sredine aprila ... Zadnjih nekaj sezon je grozljiv pokazatelj, kam se gibamo ..." Odprem aprilsko številko revije National Geographic in berem (skrajšan navedek): "Svet se segreva. Lani je povprečna temperatura površja planeta za 0,94 °C presegla povprečje 20. stoletja. Led se tali. Površina arktičnega ledu se je v slabih štirih desetletjih občutno zmanjšala: septembrsko povprečje je leta 1979 znašalo 7,20 milijona kvadratnih kilometrov, leta 2016 pa le še 4,71. Zaradi skupnega dviga morske gladine za 20 do 23 centimetrov od leta 1900 do danes je vzdolž obal občutno več poplav. Vreme je ekstremno. Kjer dežja že tako ni dovolj, so suše še hujše. Kadar dežuje ali sneži, je verjetneje, da bodo padavine ekstremne. Izjemni vročinski valovi naj bi se zaradi globalnega segrevanja pojavljali več kot desetkrat pogosteje kot nekoč. Vrste so ogrožene. 47 odstotkov od 976 v neki raziskavi preučevanih vrst je izginilo z območij, ki so jih prej poseljevale, in se umaknilo v više ležeče predele. Ena od šestih vrst bi lahko izumrla po vsem svetu, če bi se podnebje segrelo za več kot 4 °C, kar bi se ob nezmanjšanih izpustih toplogrednih plinov lahko zgodilo že do leta 2100. Kaj lahko storimo? Po podatkih neke raziskave naj bi z vsako tono CO2, ki jo spustimo v zrak, stalili 3 m2 arktičnega ledu. Pomembni so vsaka na novo zgrajena energetsko varčna stavba, vsak požrešen avto, ki se ga znebimo, in vsak hektar ohranjenega gozda. Predvsem pa preskrba z energijo, pri proizvodnji katere se ne sprošča CO2." Da imajo podnebne spremembe vpliv tudi na naš gorski svet, je očitno - gre za paleto različnih odzivov narave, o katerih bo v tokratni številki Planinskega vestnika spregovorilo nekaj strokovnjakov. Svoja opažanja bo strnilo tudi nekaj dolgoletnih rednih obiskovalcev gora in ljudje, ki živijo v tesnejšem stiku z naravo, saj jim ta omogoča preživetje.
Premislimo, kolikšen delež prispevamo h globalnemu segrevanju matere Zemlje in kako lahko pripomoremo k zaustavljanju tega trenda. Naš planet bolj kot velike besede potrebuje velika dejanja, toda vse se začne s prvim, četudi majhnim korakom.
Katerega lahko naredimo tudi mi, obiskovalci gora?

Mateja Pate
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

Medijsko praznovanje s Planinskim vestnikom na spletni strani PZS  ...
S Slovenskim planinskim muzejem beremo  Planinski vestnik.

120_let_638

 

 

 

 

 

Obvestila

22. 4. 2017

Letno kazalo Planinskega vestnika za letnik 2016

15. 2. 2017

Obvestilo bralcem

Po januarski prenovi revije smo prejeli nekaj vaših pisem, v katerih ste nam sporočili mnenja o njej in predloge izboljšave, za kar se vam zahvaljujemo. Morali smo počakati na prvo številko, da smo lahko
ocenili rezultat oblikovne prenove. Na podlagi ugotovitev smo sprejeli potrebne korekcije in nekaj izboljšav je upoštevanih že v tej številki. Nekateri ste omenili, da imate težave pri branju zaradi premajhnih
črk. Naj povemo, da so bile črke v januarski številki večje kot prej, spremenjena pa je bila vrsta pisave, in sicer je bila ponekod tanjša. Črke smo v tej številki malce povečali in na barvni podlagi, kjer so bile v januarski številki težje berljive, še okrepili. Vabimo vas, da nam svoja mnenja sporočate še naprej.
Želimo vam prijetno branje!

Uredništvo

15. 2. 2017

Spoštovani naročniki Planinskega vestnika,

tej številki prilagamo položnico za plačilo letne naročnine na revijo. Položnice so bile izdane na podlagi podatkov iz Naveze, osrednje evidence članstva.
Če opazite kakršne koli nepravilnosti, nam, prosimo, pišite na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Planinski vestnik, ali na el. naslov: hedvika.petkovsek@pzs.si.

PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.

080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.