Revija za ljubitelje gora že od leta 1895, foto: Vladimir Habjan

JUNIJ 2016

arhiv_naslovnice_2016_06.jpg_3307 Letos smo se spomnili na kar nekaj obletnic, med njimi vam tokrat v temi meseca junijskega Planinskega vestnika predstavljamo zgodovino gradenj planinskega doma in kapelice na Kredarici ter Aljaževega doma v Vratih. Nismo pozabili na 120-letnico planinstva v Posočju in 90-letnico obstoja Alpskega botaničnega vrta Juliana.
Za vas smo se pogovarjali z zgodovinarjem in alpinističnim inštruktorjem Petrom Mikšo, stalnim sodelavcem revije Miho Pavškom, dolgoletno vodjo Alpskega botaničnega vrt Nado Praprotnik in plezalko Lucie Hrozovó.
V rubriki Z nami na pot vas tokrat vabimo, da se odpravite malo višje, med lednike na zahodni greben Monte Rose.
V vrsti zanimivih člankov si lahko preberete utrinke z alpinistične odprave v Rolwaling v Nepalu, kjer so mladi alpinisti preplezali dve novi smeri, se povzpnete na Veliki Babanski skedenj ali prehodite (skoraj) vse poti, ki vodijo na Krim, obujate spomine na vzpon na Triglav pred petindvajsetimi leti, se z gorskimi kolesarji odpravite na pot po Slovenski turnokolesarski poti.

Za vas smo pripravili test gojzarjev, zraven pa si lahko še preberete sestvek o nastanku gojzarjev.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, pripovedke, novice iz vertikale, novice iz tujine, literatura, prebrali smo, planinska organizacija, obletnica in SPM.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku!

Kazalo                  


Vsebina - Članki

120-LETNICA TRIGLAVSKIH GRADENJ 4
Od skromne lesene koče do gorskega hotela. Planinska postojanka na Kredarici. Dušan Škodič
Skupaj že od vsega začetka. Kapelica na Kredarici. Dušan Škodič
Aljažev dom v Vratih. Od male koče do planinskega hotela. Dušan Škodič
INTERVJU 14
Projektov je vedno več, kot je časa zanje. Pogovor s Petrom Mikšo. Jure K. Čokl
ODPRAVA V NEPAL 18
Ljudje in Rolwaling. Nova smer v himalajskem šesttisočaku. Tina Leskošek
NA IZLET 22
Krimske poti. Mrki očak nad Barjem. Andrej Mašera
KOLUMNA 26
Visoki niso veliki, veliki niso nikoli visoki. Marta Krejan Čokl
KANINSKO POGORJE 28
Visokogorske kraške lepote. Veliki Babanski skedenj. Breda Pirc
Z NAMI NA POT 31
V soseščini visokih gora. Zahodni greben Monte Rose. Irena Mušič Habjan
OPISI 35
Lyskamm (zahodni vrh). Vladimir Habjan
Castor. Vladimir Habjan
Pollux. Vladimir Habjan
Breithorn (zahodni vrh). Irena Mušič Habjan
OBLETNICE 39
Ta nova sotrudnica naša. 120-letnica Soške podružnice SPD. Žarko Rovšček
LJUDSKA DEDIŠČINA 42
O Hieronimu, Hunih in Hrustu. Pripovedke iz gorskega sveta. Zbrala Dušica Kunaver
PORTRET 44
Moje delo je v veliki meri tudi moj hobi. Predstavitev stalnih sodelavcev revije. Miha Pavšek
PLANINSKA DOŽIVETJA 45
Pred petindvajsetimi leti. Prvi vzpon na Triglav v samostojni Sloveniji. Alojz Hriberšek
GORSKO CVETJE 46
Juliana praznuje 90 let. Obletnica Alpskega botaničnega vrta. Špela Novak
GORSKO CVETJE 48
Alpski botanični vrt Juliana. Pogovor z Nado Praprotnik. Marjan Bradeško
INTERVJU 50
Če ne moreš hoditi, se pa plazi. Pogovor z Lucie Hrozovó. Mire Steinbuch
PLANINSKA OBUTEV 52
V glavnem je ostalo le še njihovo ime. Kako so nastali gojzarji. Dušan Škodič
TEST PLANINSKIH ČEVLJEV 54
Športni terenci. Katere gojzarje izbrati? Aljaž Anderle
TURNO KOLESARSTVO 60
Planinci in kolesarji na pomembni prelomnici. Slovenska turnokolesarska pot. Manca Čujež
ALPE ADRIA TRAIL 62
Od Bovca do Drežnice. Irena Mušič Habjan
NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 66
LITERATURA 67
PREBRALI SMO 69
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
OBLETNICA 72
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 72



Uvodnik 

Tu je tako lepo

"Tukaj je pa res lepo. Prav zaželela sem si tako turo, tudi če v slabšem vremenu," mi je rekla Irena, ko sva se tik pred ploho potikala po mehkobnih travah sredi macesnovega gozda med Turni in Malim Grintovcem nad dolino Kokre. Pred mesecem sem se z vrha štiritisočaka Gran Paradisa razgledoval po paleti veličastnih vrhov Alp, od Monvisa, Mont Blanca, Gran Combina, Dent d'Hérensa, Dent Blancha, Matterhorna, Monte Rose ..., ki so me prav vabljivo nagovarjali, naj jih obiščem. Te dni sem govoril s Katjo, vodnico in alpinistično pripravnico, ki ima na svojem facebook profilu ob svojih turah in plezarijah zapisanih celo vrsto razpoloženjskih medmetov, kot npr. uživala kot nora, lepota, nirvana ... Prijateljica Saša se včasih na turi nenadoma ustavi, vzame v roke telefon in začne tipkati sporočilo. Zdaj že vem, komu in zakaj. Andreju. Ker on najbolje razume, kako je Saši takrat pri duši.
Kaj je vsem tem opisom skupnega? Prav gotovo doživljanje gora kot nekaj lepega. Kot notranje doživetje, ki te izpolnjuje, ti povzroči in prikrade nasmeh na obraz, iskrice v očeh, otroško navdušenje, radost v duši. In te vedno znova in znova navduši in vabi k sebi, spet v gore. Težko bi rekel, kdaj se je to zgodilo meni. Verjetno že v rani mladosti, ko sem kot mlad fantič sledil očetu na njegovih turah in se z vsakim izletom, z vsako novo turo vedno bolj in bolj poistovetil z gorami, z gorsko naravo, s tem divjim, a čudovitim svetom. Dobro se spominjam prijetnih in domačih občutkov, ki sem jih imel, ko sem iz svojega malega gozdnega "bivaka", ki sem si ga sam postavil na Šišenskem hribu, opazoval okolico. Ali ko sem se kot najstnik sam vzpenjal po snežiščih na Ravneh proti Kočni, ki je bila prekrita z meglicami, pot do nje pa prekrita s snegom in mi vzbujala vznemirjenje. Ali ko sem prvič stopil z markirane poti v brezpotje, ali ko sem preplezal svojo prvo smer. Kdo ve, kdaj sem tako močno začutil ta skrivnostni svet, ki me je dolgo vabil in me tako očaral, da mi je postal drugi dom in sem mu ostal zvest vse življenje in me vabi še zdaj, tudi na najzahtevnejše cilje.
Gore me niso še nikoli razočarale. Razočaran ali jezen sem bil kvečjemu sam nad sabo, da nisem našel primerne poti, pristopa, da nisem splezal smeri, detajla in zato moral obrniti ... ali pa so me pač razočarali ljudje. Vedno ni bilo lepo in enostavno, so bili tudi težki trenutki, naporne vodene ture, padajoči kamni, pretresljive nevihte, ki te spravijo v smrtno grozo, pa mrtvi prijatelji ali tisti, ki smo jih prinesli z gora. Takrat si vzameš premor, čas zase. A se vedno pobereš in se vrneš nazaj. Več mojih kolegov in prijateljev, s katerimi smo vrsto leto pohajkovali po gorah, je v nekem trenutku nehalo ali bistveno zmanjšalo obisk gora. V največ primerih je bila vzrok družina, partner, otroci, pa gradnje hiš, preveč obremenitev v službi, ali drugi vzroki, niti ni pomembno kakšni. Nekateri so na gore tudi pozabili, ali pa so jim bile morda le mladostni izziv, ko so si želeli bolj dosežkov, družbe, kdo ve česa.
Nekateri pa so kljub obremenitvam ostali goram zvesti. Zato uživam, ko se pogovarjam z ljudmi, ob katerih začutim, da podobno doživljamo gorski svet, gorsko naravo ali jo celo skupaj obiskujemo. Pa je to lahko plezanje v Koglu ali sprehajanje po markirani poti iz Mojstrane do Aljaževega doma v Vratih. Je vseeno. Vedno je lepo, če znaš uživati. Se še spomnite, kaj je raziskovalcu Kamniško-Savinjskih Alp, dr. Johannesu Frischaufu, pred več kot sto leti povedal pastir na samotnem vrhu? "Tu je tako lepo, tako daleč se vidi." Kako daleč pa vi vidite?

Vladimir Habjan
 

pvkazalo_275

pzs_znak_450

PV V ODDAJI GORSKE SLEDI
115 let PV v prilogi KULT
Predstavitev Planinskega vestnika

120_let_638

 

 

 

 

Obvestila

19. 2. 2016

Objavljamo LETNO KAZALO 2015.

11. 4. 2015

S Slovenskim planinskim muzejem beremo Planinski vestnik. Vljudno vabljeni k branju in poslušanju!

19. 2. 2015

Medijsko praznovanje s Planinskim vestnikom na spletni strani  PZS ...

PLANINSKI VESTNIK LAHKO NAROČITE NA   BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI.


080_18_93_1110

 

 



   
 

Planinski vestnik ISSN 0350-4344
© Planinska zveza Slovenije. Vse pravice pridržane.