Vmesni mejnik rapalske meje med Žirmi in Gorenjim Vrsnikom je bil zgolj en od več kot 4500-tih, ki so pred stoletjem razmejili slovenske gore.
Oton Naglost


Uvodnik

Vsebina

Maj 2020

Izšla je majska številka Planinskega vestnika. Tokrat smo se v temi meseca razpisali o rapalski meji, saj je ravno 100 let od njenega nastanka. Zahvala gre Dušanu Škodiču, ki je na to temo napisal tudi knjigo, vodnik, ki pa daleč presega to kategorijo, saj ima ogromno vsebine in je bolj podoben leposlovju. 
 
Več člankov je razumljivo povezano z izolacijo in našim odzivom na to. 
 
V sredici Z nami na pot je prvič nastopil Gregor Kofler, ki je lepo opisal Mojstrano z okolico. 
 
Vid Pogačnik se je potikal po zakotju Karavank, Jera Musič po Apalaški poti (z njo je narejen osrednji intervju), Miro Štebe pa je bil po Biancogratu na Bernini. 
Vladimir Habjan je obiskal enega naših vrhunskih plezalcev, mojstranško veverico - Janka Ažmana, Andrej Mašera pa se je lotil težke teme: gore in glasba. Pa to seveda še ni vse. 

Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, literatura, planinska organizacija. 

V malem okvirčku na veliko žalost pišemo tole: 
Odšel je še eden izmed Velikih … Tone. Tone Škarja, s katerim smo še pred kratkim snovali članke … O njem, njegovem delu in življenju smo v Planinskem vestniku veliko pisali, a ne dovolj – tudi zato, ker je on raje pisal sam. Z veseljem smo objavljali in brali njegove zapise, saj je bil izreden kolumnist, načitan, razgledan, pronicljiv, brez dlake na jeziku in izjemno uglajen. Odličen poznavalec alpinizma, zgodovine gora, Alp, Himalaje, pravi erudit je presenečal tudi s poznavanjem družbe, zgodovine Slovencev, kar daleč presega "goli" alpinizem. In drznil si je izreči in zapisati misli, ki so marsikoga pustile s cmokom v grlu. So pa odpirale obzorja in bogatile naš mali prostor.
Tone je bil odličen sodelavec, nekaj časa kot predstavnik vodstva Planinske zveze tudi član uredništva Planinskega vestnika. Tako dobro smo se ujeli, da je ostal naš član tudi po preteku podpredsedniške funkcije. 
Tone je odšel in postal Legenda. Legende pa se ne pozabijo. Za to bomo poskrbeli tudi mi, saj se mu bomo v reviji, ki jo je ustvarjal tudi on, poklonili po svoje. Poseben spomin nanj pa bodo njegova izbrana dela, ki bodo pod uredniško roko Žarka Rovščka izšla prihodnje leto.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in pazite nase! 

Iskanje po spletišču


V prihodnjih številkah

Tema meseca: Gorsko vodništvo

Intervju: Zala Žagar, Tomaž Jakofčič

Z nami na pot: Alpski tritisočaki, Narodni parki ameriškega jugozahoda

SPLETNA NAROČILNICA ZA
PLANINSKI VESTNIK

Naročilo Planinskega vestnika
sreda, 27. maj 2020, ob 18. uriPZS

Žalna seja v spomin Tonetu Škarji

Vabimo vas na žalno sejo v spomin Tonetu Škarji, ki bo v četrtek, 4. junija 2020, ob 17. uri Pri Jurju, v Kamniški Bistrici.
petek, 15. maj 2020

Majski Planinski vestnik o rapalski meji

Izšla je majska številka Planinskega vestnika. Tokrat smo se v temi meseca razpisali o rapalski meji, saj je ravno 100 let od njenega nastanka. Zahvala gre Dušanu Škodiču, ki je na to temo napisal tudi knjigo, vodnik, ki pa daleč presega to kategorijo, saj ima ogromno vsebine in je bolj podoben leposlovju.
torek, 12. maj 2020

Poslanstvo
Poobjava kolumne Toneta Škarje. Njemu v spomin.

V svojem 84. letu nas je zapustil eden izmed velikanov slovenskega in svetovnega alpinizma Tone Škarja. V Planinskem vestniku je delil svoje številne zapise, kolumne, fotografije, videnja razvoja alpinizma, dogodkov, vtisov s poti, smeri, iz domačih in tujih gora, še posebej iz Himalaje ... Njegov doprinos je bil tudi tu velik.
Tone, pogrešali te bomo. Počivaj v miru.
ponedeljek, 11. maj 2020, ob 18. uriPZS

Tone Škarja, častni član PZS (1937-2020)

Sporočamo žalostno novico, da nas je v svojem 84. letu zapustil eden izmed velikanov slovenskega in svetovnega alpinizma, Tone Škarja.
sreda, 15. april 2020

Aprilski Planinski vestnik o športnem plezanju

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se v prvem delu revije posvetili športnemu plezanju včeraj, danes in jutri. Dejstvo je, da smo Slovenci plezalni narod, eden največjih na svetu in kljub vse večji priljubljenosti športa po zemeljski obli lahko korak z nami zadnja leta držijo le Japonci.