torek, 15. november 2016, ob 11. uriPZS
Planinski vestnik tokrat o gorskih filmskih trakovih
Uredniški odbor Planinskega vestnika je v predzadnjem mesecu letošnjega leta največ prostora namenil festivalom gorniškega filma. Filmska umetnost je v gorah prisotna že od samega začetka. Tudi prvi slovenski filmi so prikazovali gore in življenje ljudi v gorah. Zato se ne čuditi priljubljenosti festivalom gorniškega filma, o katerih piše Mire Steinbuch. Nič manj pa niso zanimive ostale vsebine ... Martina Čufar Potard se je pogovarjala z Janjo Garnbret, o planinski mladini piše Uroš Kuzman, o padcih pri plezanju pa Aljaž Anderle. Ker vseh zanimivih vsebin ne gre naštevati predlagamo ogled kazala in prebiranje uvodnika. Želimo vam veselo branje!
November je mesec filmskega festivala v Ljubljani, kmalu po novem
letu bomo lahko obiskali še gorniški festival v istem mestu ... zato smo
vam v novembrskem Planinskem vestniku pripravili nekaj člankov na temo
gorniškega filma in gorniških festivalov po svetu.
Veliko zanimivega branja vas čaka. Po smeri prvopristopnikov se boste lahko povzpeli na Cimo di Mezzo v Dolomitih, "doživeli" Matajur, občudovali ostre skalne roglje Kuffnerjevega grebena Mont Maudita v Franciji, spoznali tri dežele v enem svetu, "preživeli" deževne nalive v gorah in občutili mir v Zahodnih Julijcih.
V okviru mednarodnega projekta Erasmus+ so člani PZS delegacije plezali v peščenjakih Češke, zelo poučen pa je tudi članek o padcih pri plezanju. Preberete si lahko, kakšna je bila letošnja planinska sezona, kako je potekalo tekmovanje orientacistov z Balkana na Pokljuki, članek o iskanju izgubljenega lepotca - gorskega popona ter miniaturo o spoštovanju gora.
Za vas smo se pogovarjali s svetovno prvakinjo v težavnostnem plezanju Janjo Garnbret in predsednikom PD Poljčane Jankom Kovačičem.
V rubriki Z nami na pot tokrat raziskujemo divjino Dleskovške planote.
Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, pisma bralcev, literatura, planinska organizacija, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park in V spomin.
Prispevek o delu mladih in delom z mladimi je dodatno gradivo tekmovalcem na državnem tekmovanju Mladina in gore, ki bo v januarju 2017 v Idriji.
Mire Steinbuch
Uvodnik in kazalo (1,2 MB)
Planinski vestnik je izšel - kmalu ga lahko pričakujete v poštnih nabiralnikih, kioskih ter na policah bolje založenih trgovin in bencinskih servisov.
Veliko zanimivega branja vas čaka. Po smeri prvopristopnikov se boste lahko povzpeli na Cimo di Mezzo v Dolomitih, "doživeli" Matajur, občudovali ostre skalne roglje Kuffnerjevega grebena Mont Maudita v Franciji, spoznali tri dežele v enem svetu, "preživeli" deževne nalive v gorah in občutili mir v Zahodnih Julijcih.
V okviru mednarodnega projekta Erasmus+ so člani PZS delegacije plezali v peščenjakih Češke, zelo poučen pa je tudi članek o padcih pri plezanju. Preberete si lahko, kakšna je bila letošnja planinska sezona, kako je potekalo tekmovanje orientacistov z Balkana na Pokljuki, članek o iskanju izgubljenega lepotca - gorskega popona ter miniaturo o spoštovanju gora.
Za vas smo se pogovarjali s svetovno prvakinjo v težavnostnem plezanju Janjo Garnbret in predsednikom PD Poljčane Jankom Kovačičem.
V rubriki Z nami na pot tokrat raziskujemo divjino Dleskovške planote.
Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, pisma bralcev, literatura, planinska organizacija, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park in V spomin.
Prispevek o delu mladih in delom z mladimi je dodatno gradivo tekmovalcem na državnem tekmovanju Mladina in gore, ki bo v januarju 2017 v Idriji.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
-----------------------------Plemenska srečanja
Bilo mi je nerodno. Sedel sem v poltemi Kosovelove dvorane, poslušal odlično predavanje Iztoka Tomazina, podkrepljeno z dobrimi in zanimivimi fotografijami, ter se spraševal, zakaj je dvorana napol prazna. Tomazinov slog je špartanski. Brez mašil, vsaka beseda ima svojo težo in nobena ni preveč. Ne vem, kako se je počutil, ko je govoril nekaj desetinam poslušalcev, jaz sem se neprijetno. Ampak na srečo vedno ni tako. Pri Paulu Pritchardu so bili skoraj vsi sedeži zasedeni. Delno ohromljeni plezalec, ki jo je skupil med plezanjem na Totem Pole, govori s težavo, a artikulirano; giblje se težko, vendar v njegovih besedah ni zaznati posledic poškodbe, nastale, ko je velika padajoča skala zadela njegovo glavo. Ker ima neuporabno desno roko, se je naučil pisati z levico. Po predavanju se je počasi podpisoval v svojo odlično knjigo Deep Play (Nevarna igra, Sidarta 2009), a vrsta čakajočih na avtogram zaradi tega ni bila nič krajša, le počasneje se je pomikala.
Bilo mi je nerodno. Sedel sem v poltemi Kosovelove dvorane, poslušal odlično predavanje Iztoka Tomazina, podkrepljeno z dobrimi in zanimivimi fotografijami, ter se spraševal, zakaj je dvorana napol prazna. Tomazinov slog je špartanski. Brez mašil, vsaka beseda ima svojo težo in nobena ni preveč. Ne vem, kako se je počutil, ko je govoril nekaj desetinam poslušalcev, jaz sem se neprijetno. Ampak na srečo vedno ni tako. Pri Paulu Pritchardu so bili skoraj vsi sedeži zasedeni. Delno ohromljeni plezalec, ki jo je skupil med plezanjem na Totem Pole, govori s težavo, a artikulirano; giblje se težko, vendar v njegovih besedah ni zaznati posledic poškodbe, nastale, ko je velika padajoča skala zadela njegovo glavo. Ker ima neuporabno desno roko, se je naučil pisati z levico. Po predavanju se je počasi podpisoval v svojo odlično knjigo Deep Play (Nevarna igra, Sidarta 2009), a vrsta čakajočih na avtogram zaradi tega ni bila nič krajša, le počasneje se je pomikala.
Znana imena, zlasti tuja, napolnijo dvorane. Nekateri govorniki radi slišijo smeh med publiko, zato svoja predavanja začinijo s humorjem. Drugi so bolj suhoparni, stvarni, o svojih drznih podvigih pripovedujejo manj dramatično kot tisti, ki je šel zjutraj v trgovino in ga je na zebri skoraj zbil šofer, ki je prevozil rdečo luč. Dean Potter, Chris Bonington, Matevž Lenarčič, Lynn Hill, Matjaž Jeran, Maurizio Zanolla - Manolo in še koga bi lahko omenil, so imena, ki privabljajo. To so ljudje, katerih predavanje te obogati, navduši. Uglasiš se na njihovo frekvenco in si zadovoljen, ker s teboj delijo svoje izkušnje in zgodbe.
Namenoma sem začel s predavanji, ker so pomemben del skoraj vsakega festivala gorniškega filma, prijetna popestritev, ki je med obiskovalci zelo priljubljena. Med filmi, ki sem si jih uspel ogledati v desetih letih festivala gorniškega filma v ljubljanskem Cankarjevem domu, ni bilo slabega. Bili so le bolj ali manj dobri oziroma odlični, karkoli si že kdo predstavlja pod to oznako, pogojeno tudi s posameznikovim okusom. Zame je odličen tisti film, ki mi je med množico videnih ostal v spominu in iz katerega si v duhu lahko takoj prikličem kakšen prizor. Dokler bom pomnil, ne bom pozabil Manolovega virtuoznega plezalskega baleta v Odisejadi stare smeri (Verticalmente Démodé), Tihega snega (Silent Snow), Lhama, otroka Himalaje (Lhamo, l'Enfant de l'Himalaya), Vstaje v dolini (Valley Uprising), Meruja (Meru), Vrha (The Summit), K2 - dotika neba (K2 - Touching the Sky), Jureka ( Jurek) in ne Karavane sanj (Karawana Marzeń) niti Sfinge - če omenim samo nekatere, ki so mi najprej prišli na misel.
Filmi (in predavanja) sproščajo užitke in estetske občutke, ki so - boljšega izraza, kot je ta zguljena fraza, žal ne najdem - duševna hrana, spodbuda za nove ideje in premišljevanje o človekovi zmogljivosti, ravnanju na meji ali celo onkraj njegovih sposobnosti. Pomembna komponenta je tudi zavest, da si med podobno mislečimi ljudmi, ki tam zunaj gojijo podobno dejavnost. Zato je večkrat govor o plezalskem plemenu. Vendar Will Gadd v The New York Timesu v zanimivem članku ugotavlja, da obstajajo podplemena, ki se med seboj razlikujejo po miselnosti in zvrsti plezanja; Voytek Kurtyka, ki se ne spušča v te detajle, pa je nekje komentiral, da je ponosen, ker pripada človeškemu plemenu, ki ga sestavljajo plezalci.
V prvih letih festivala gorniškega filma sem bil nad obiskom razočaran, zadnja leta pa z veseljem ugotavljam, da se povečuje, da se je festival prijel. Dejstvo je, da v Ljubljani lahko gledamo iste filme, kot jih vidijo obiskovalci na večjih in starejših festivalih po svetu. In poslušamo predavatelje, ki so gostovali v Banffu, Kendalu ali Trentu. To pa šteje.
Mire Steinbuch
Uvodnik in kazalo (1,2 MB)Planinski vestnik je izšel - kmalu ga lahko pričakujete v poštnih nabiralnikih, kioskih ter na policah bolje založenih trgovin in bencinskih servisov.
