V sejni sobi Planinske zveze Slovenije je v sredo, 18. aprila 2018, potekalo redno letno srečanje podpisnic Dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je bil novembra 2011 sklenjen med Planinsko, Ribiško, Lovsko, Turistično, Čebelarsko in Kinološko zvezo Slovenije. Članice skupine nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki se jim je lani pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije, so bile popolnoma enotne glede vseh obravnavanih tem.

Ta teden prestolnica diha v znamenju 23. Slovenskih dnevov knjige in Planinska založba PZS vas tudi letos pričakuje z vrsto sejemskih ugodnosti, že preverjeno zakladnico planinskih vodnikov, zemljevidov in leposlovja ter planinskim darilom pri vsakem nakupu. Letos na novi lokaciji v Atriju Pošte Slovenije na Čopovi v Ljubljani. Na knjižno snidenje od 18. do 22. aprila 2018!

Ne ravno v smislu zaščite pred vremenskimi neprijetnostmi, pa vendar tudi zato. Svoj prostor in streho nad glavo potrebuje tako človek kot podjetje ali organizacija, če želi nemoteno funkcionirati.

Naslovni članek o Marmarolah je delo raziskovalnih bratov Turk. Sledi več prispevkov o Pavletu Šeguli, nedavno preminulemu gorskemu reševalcu, piscu več priročnikov o varnejšem obiskovanju gora, med njimi sta tudi priročnika za planince Nevarnosti v gorah in Sneg, led, plazovi.

Daljnega leta 1961 sem bil s kamniško odpravo prvič na Mont Blancu (4810 m), najvišjem vrhu Evrope. Najmanj toliko kot trofeja je bil vzpon pomemben za aklimatizacijo na plezalne ture naslednjih dni.

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Prav krasno je bilo 16. in 17. marca 2018 na sedmem srečanju vodstev Planinske zveze Slovenije (PZS) in Hrvaške planinske zveze (HPS) na Krasnem na Velebitu, kjer so v planinskem okolju ter prijetnem prijateljskem in delovnem vzdušju zaznamovali tudi dobrega četrt stoletja slovensko-hrvaškega sodelovanja na ravni planinskih zvez.

Na Slovenskem smo dobili prve pooblaščene gorske vodnike proti koncu 19. stoletja. Gorski vodniki iz Zgornje Savske doline tedaj niso veljali za posebno sposobne plezalce, izjema je bil Kranjskogorčan Janez Pečar (1862–1949), po domače Bobek.

Sedemindvajsetega februarja, stoletje in četrt od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, je Planinske zveza Slovenije (PZS), najbolj množična športna organizacija v državi, počastila 125 let organiziranega planinstva na Slovenskem. Srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je sledil sprejem za sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje ter v prisotnosti številnih predstavnikov planinskih društev nato še svečano odprtje novih prostorov PZS na naslovu Ob železnici 30 a v Ljubljani.

Dolg uvodni članek v februarski številki Planinskega vestnika je povzetek članka stotnika Bosia iz leta 1823, ki opisuje znano nesrečo vodnika Korošca na Triglavu pri merjenju njegove višine.

Planinska zveza Slovenije v okviru svoje glavne dejavnosti teži k zagotavljanju najboljših pogojev za planinstvo v Sloveniji. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu. Poslanstvo PZS je: planinstvo kot način življenja.

Planinski vestnik, ki slovenske ljubitelje gora razveseljuje že 123 let, častitljivi rojstni dan praznuje s selitvijo na novo spletno stran, kjer je poleg aktualnih vsebin dostopen tudi celoten digitalni arhiv najstarejše še izhajajoče slovenske revije.

Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (UO PZS) se je na 19. seji sestal 25. januarja 2018 v novih prostorih PZS v Ljubljani. Podpisana sta bila dogovor o sodelovanju z GIZ pohodništvo in kolesarjenje ter pogodba z novima selektorjema obeh reprezentanc v športnem plezanju. UO se je posvetil tudi tekočim aktivnostim, vsebinskemu in finančnemu načrtu za 2018, delu volilne komisije, PUS Bavšica in drugim temam.

V novo leto je vstopila tudi najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ki bralce razveseljuje že od časov Jakoba Aljaža. Januarska številka Planinskega vestnika v središče pozornosti postavlja vojaško gorništvo, v slikoviti besedi in fotografiji nam prinaša alpinistična doživetja nekoč in danes, tudi skozi prizmo alpinista in slikarja Danila Cedilnika - Dena. Zima je čas za turno smučanje in ledno plezanje, ki ne manjkata niti med platnicami revije, ki že krajša večere svojim zvestim bralcem.

Obstoječi naročniki Planinskega vestnika si s plačilom članarine PZS v mesecu januarju zagotovite 25 % ugodnejšo letno naročnino.

V e l i č i n a. V gorah, v srcu, v 2018.

Do Hanzeja Lesjaka iz Pečnice/Petschnitzen pri Ledincah/Ledenitzen ni bilo prav lahko priti. Naj opišem, kako sem ga našel. Garmin je pripeljal v Ledince, potem pa mrknil.

Izšla je pasja številka Planinskega vestnika, slovenske najstarejše še izhajajoče revije, ki bo z menjavo koledarja stopila v že 123. leto! Kljub pasji številki je bila priprava verjetno podobno zahtevna prejšnjim, papir pa tudi ostaja enako kakovosten in nič bolj kosmat od preteklega. Pasja je zgolj tema meseca, ki se posveča najboljšim med najboljšimi človeškimi prijatelji - reševalnim psom. Preostale vsebine so precej podobne preteklim, a vendar več kot vredne branja.

Planinska zveza Slovenije se že tretje leto pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore. Skupaj s planinskimi društvi, knjižnicami in drugimi organizatorji vas v dneh okrog 11. decembra, svetovnega dneva gora, vabimo na vrsto prireditev po vsej državi - s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah.

V petek, 1. decembra, ob 18. uri smo v Slovenskem planinskem muzeju dvojno praznovali: podelili smo nagrade najboljšim fotografom, izbranim v okviru natečaja #LjubimGore, obenem pa z literarnim večerom v okviru festivala Alpske konvencije Brati gore obeležili tudi mednarodni dan gora.