torek, 16. januar 2018, ob 13. uriPZS

Planinski vestnik zanosno v leto 2018

V novo leto je vstopila tudi najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ki bralce razveseljuje že od časov Jakoba Aljaža. Januarska številka Planinskega vestnika v središče pozornosti postavlja vojaško gorništvo, v slikoviti besedi in fotografiji nam prinaša alpinistična doživetja nekoč in danes, tudi skozi prizmo alpinista in slikarja Danila Cedilnika - Dena. Zima je čas za turno smučanje in ledno plezanje, ki ne manjkata niti med platnicami revije, ki že krajša večere svojim zvestim bralcem.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Temo meseca prve letošnje številke Planinskega vestnika smo namenili vojakom v gorah - vojaškemu gorništvu. Z ultralahkim letalom smo poleteli do Dolomitov, spominjamo se odprave AO PD Maribor na Durmitor leta 1953, pišemo o alpinistični odpravi v Zanskar, opisujemo spremembe ledenikov na Kibu v Tanzaniji in Chacaltayi v Boliviji. Predstavljamo Orožnovo kočo nekdaj in danes, 20-letnico Turnega kluba Gora, iščemo Deveti konfin v slemenu Kolovrata ter raziskujemo kanjon reke Čikole. Opisujemo prihod Rimljanov v Karnijske Alpe in zaton češko-slovenskega zavezništva. Ustanovljeno je bilo Evropsko združenje planinskih organizacij, v Domžalah je potekal Evropski pokal v lednem plezanju, Planinska zveza Slovenije pa je odlikovala prizadevne planinske delavce z najvišjimi priznanji.

Pogovarjali smo se z alpinistom, gorskim vodnikom, likovnim pedagogom in slikarjem gora Danilom Cedilnikom - Denom. V sredici Z nami na pot smo se tokrat odpravili na turno smuko na avstrijsko Štajersko v dolini Pusterwald in Bretstein. Sledijo stalne rubrike: kolumna, miniatura, vzgoja, literatura, planinska organizacija, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park, V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku ali planinski spletni trgovini.




UVODNIK
Planinski vodniki danes in jutri

TEMA MESECA
Vojaško gorništvo

INTERVJU
Danilo Cedilnik - Den

GORE IZ ZRAKA
Visoko nad Dolomiti

SPOMINI NA POVOJNI ALPINIZEM
V pogorje Balkana

KONTRASTNA INDIJA
Zanskar

LEDENIKI
Še nekaj na temo podnebnih sprememb

Z NAMI NA POTI
Turno smučanje na Štajerskem?

ZGODOVINA PLANINSTVA
Orožnova koča nekdaj in danes

POTEPANJA
Iskanja v kraljestvu Belina

KOLUMNA
Zase se brigaj

ZGODOVINA
Prihod Rimljanov v Karnijske Alpe

TURNO SMUČANJE
20 let Turnega kluba Gora

PLANINSKA ZGODOVINA
Zaton češko-slovenskega zavezništva

MEDNARODNO
Povezane planinske organizacije Evrope

SPREMEMBE
Everest brez znamenite Hillaryjeve stopnje

LEDNO PLEZANJE
Evropski pokal v lednem plezanju Domžale 2017

DOŽIVETJE
Kanjon reke Čikole

PLANINSKA ORGANIZACIJA
Najvišja priznanja PZS za leto 2017

LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
SPM
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
V SPOMIN

 

Planinski vodniki danes in jutri

Ko smo dandanes s spleta dobesedno zasuti z neizmerno količino najrazličnejših informacij, se pogosto postavi vprašanje, kolikšen pomen ima še pisanje in izdajanje klasičnih planinskih in alpinističnih vodnikov, ki so dolga desetletja bili nepogrešljivi spremljevalci ljubiteljev gora. Mnogi med njimi, predvsem tisti mlajših generacij, v ustvarjanju planinskih vodnikov ne vidijo več pravega smisla, saj so prepričani, da vse potrebne podatke lahko z nekaj kliki najdejo na spletu. In tam jih je res pravo čudo: nešteti opisi označenih poti, brezpotij in plezalnih smeri, podatki o kočah in bivakih ter o drugi gorski infrastrukturi, vse to prikazano in dopolnjeno še z boljšimi ali slabšimi fotografijami, tudi filmi. Številni spletni portali z gorniško vsebino prikazujejo poti tudi s konsekutivnimi fotografijami, tako da imamo občutek kot bi se tisti trenutek znašli na turi v gorskem svetu. V brezpotnem svetu se lahko gibljemo s pomočjo GPS navigacije, in vse to si lahko naložimo v naše ''pametne'' telefone, ki jih imamo seveda stalno s seboj, in - kaj bi pravzaprav še hoteli?
Pa je res vse tako čudovito preprosto? Kaj pa pogoste fake news na spletu? Ali so res planinski vodniki postali že obsoletna navlaka? Če sklepamo po številu objavljenih pisnih vodnikov, posebno v večjih deželah alpskega sveta, nikakor ne! Gutenbergovi literaturi so nekateri prerokovali nagel zaton s pojavom digitalnih knjig, pa je tiskanih knjig npr. na veliki vsakoletni knjižni razstavi v Frankfurtu čedalje več. Tudi izdajateljske hiše so po začetnem strahu pred popolno digitalizacijo knjižne produkcije zopet dobile optimistični zagon. Tudi na sejmu gorniških knjig v Trentu je situacija podobna, konec koncev nas jesenski knjižni sejem v Ljubljani vedno znova prepriča o vitalnosti slovenskega izdajateljstva. Tudi na področju slovenske gorniške literature! Za prave zaljubljence v knjigo je knjiga sama po sebi objekt intelektualnega interesa in tudi čustvene zadostitve. Ko jo vzameš v roke, jo natančno pogledaš, in če je lepo oblikovana, se ti oči kar zaiskrijo v nestrpnem pričakovanju, da jo odpreš. In ko jo odpreš, skušaš ujeti njen vonj, ki je skoraj za vsako knjigo specifičen; šele nato jo na hitro prelistaš in pregledaš slike, če so zraven. Pri lepih, večjih fotografijah hitro prebereš še podnapise, nato pa knjigo odložiš, dokler se ne lotiš branja. Torej, knjige ne sprejmeš samo z umom, ampak tudi s srcem. Vse to velja tudi za planinske vodnike.
In kakšni naj bodo sodobni planinski vodniki, ki bodo v vsebinskem in oblikovnem skladu z možnostmi, ki se nam ponujajo na spletu? Konec minulega leta sem dobil v roke tri vodnike, ki na dovolj nazoren način kažejo, kakšne planinske vodnike danes v svetu izdajajo. Pri znani münchenski založbi Rother so izdali enciklopedični vodnik Bernharda Kühnhauserja Alpenvereinsführer für Wanderer und Bergsteiger Berchtesgadener Alpen, ki je lična zelena knjižica s sliko Watzmanna na naslovnici in 612 stranmi besedila. Gre že za 21. izdajo tega vodnika, ki je koncipiran na klasičen način: vsako področje je obdelano posebej, posebej izhodišča, posebej koče, posebej prečenja in povezave, posebej končni vzponi na vrhove. Pri takem konceptu si moramo turo na kak vrh prikazati kar s povezavo več parcialnih besedil, ki se včasih nahajajo tudi precej vsaksebi v vodniku. Ni ravno priročno opravilo, knjižica pa je kar zajetna in bo kar znatno otežila nahrbtnik, če jo bomo vzeli s seboj na turo. Založba Rother je še ena redkih, ki izdaja enciklopedične vodnike, vendar čedalje bolj poredko, kar dokazuje, da ne gredo prav živahno v promet.
Drugi vodnik je povsem alpinistične narave, Charlie Boscoe, Jack Geldard: Chamonix. A guide to the best rock climbs and mountain routes around Chamonix and Mont Blanc, izšel pri britanski založbi Rockfax, ki obstaja tudi v digitalni obliki na aplikaciji RockfaxApp. Vodnik je izbirni, osnovni oblikovni koncept pa so brezhibne fotografije z vrisanimi smermi in ocenami, na njih pa so v rumeno in belo obarvanih poljih natančni opisi smeri po posameznih raztežajih. To izjemno delo je gotovo terjalo herkulske napore avtorjev, vendar deluje nekako preobloženo s podatki; čeprav ima knjiga 456 strani, je obilica podatkov oblikovalca prisilila, da so črke besedila zelo majhne, kar pa večini predvsem mladih bralcev ne bo povzročalo kakih problemov. Tak vodnik za običajne planinske podvige nikakor ne bi bil primeren.
In tretji vodnik, ki me je najbolj navdušil. Založba Rother je decembra lani izdala sijajen izbirni vodnik Hartmuta Eberleina in Ralfa Gantzhorna Hochtouren Westalpen. Band 2. 101 Fels- und Eistouren zwischen Monviso und Mont Blanc. Kaj je tako posebnega v tem vodniku? (Glej recenzijo v tej številki PV na str. 73). Prvič je bogat s fotografijami in zemljevidi, drugič je količina besedila zmerna, najbolj pa navduši z opisi gora in gorskih skupin, kjer pri bralcu vzbudi pristno, neubranljivo željo po obisku določene gore. To je tisto pravo: navdušenje, ki ga čutimo že doma, ko listamo in prebiramo strani tega vodnika.
Vodnik nas mora omrežiti in zapeljati, ponuditi potrebne informacije, če jih pa ni dovolj, se še vedno lahko zatečemo k "atu Googlu".

Andrej Mašera

PDF Uvodnik in kazalo


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami