četrtek, 16. november 2017, ob 17. uriPZS

Planinski vestnik - In memoriam: Franček Knez

Franček Knez - guru modernega slovenskega alpinizma. Posvečamo mu 41 strani, eno na vsakih njegovih 183 vzponov.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Po temah revnejša, po številu strani in vsebini pa redko bogatejša številka Planinskega vestnika je na policah Planinske trgovine, v kioskih, na bencinskih servisih Petrol in OMW ter v bolje založenih trgovinah.

O Frančku in njegovih plezalnih in alpinističnih dosežkih se je razpisalo deset sopotnikov na njegovi poti. Skupaj se jih je nabralo za 41 strani, verjetno še vedno mnogokrat premalo za celoten popis njegovega opusa. Ta je gromozanski - 7507 preplezanih smeri, od tega kar 1016 prvenstvenih.

Sledijo redne vsebine: na pot z nami se boste lahko povzpeli na Slavnik, se preko vprašanj Mireta Stainbucha pogovarjali z Mitjo Klinarjem, obiskali Roblekov dom na Begunjščici, Naj planinsko kočo 2017, ter se s pomočji zapisov potepali po kavkaških, španskih in italijanskih gorah.

Na branje!

 


UVODNIK
Vzorniki

FRANČEK KNEZ
Martin Hrastnik
Milan Romih
Damijan Meško
Danilo Tič
Silvo Karo
Igor Škemperle
Miha Lampreht
Vanja Matijevec
Bernadette McDonald
Franci Horvat


Z NAMI NA POTI
Slavnik

RAZMIŠLJANJE
Samo meglen jesenski dan
INTERVJU
Mitja Klinar

KOČE
Na Roblek bom odšel

VSI MOJI TRIGLAVI
Oda nekemu prijateljstvu

KAVKAŠKA PRIPOVEDKA
Čas je za prvi vzpon, 2. del

GORSKI VELIKANI
Pod vročim španskim soncem

DOŽIVETJA V GORAH
Nekaj žene tako ljudi kot živali na vrhove

PLANINČKOV KOTIČEK
Za rojstni dan prvič v šolo in na očaka

DOŽIVETJE
Montaž po ferati Via Amalija

PRIZNANJA
46. Srebrna plaketa Žarku Trušnovcu

LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
V SPOMIN

 

Vzorniki

Najprej je mama. Ali mogoče oče. Lahko sta tudi oba. Potem starejši brat, prekaljen kolesar, ki se po zadnjem kolesu pelje celih deset metrov! Dokler se v tebi ne začnejo prerivati hormoni in naenkrat je starejši brat najbolj zoprno bitje na planetu, saj nima takih moči kot Darth Vader, poleg tega pa se norčuje iz tvojih bornih poskusov oponašanja Angusa Younga. Mama in oče naenkrat postaneta ovira na tvoji poti v bleščečo prihodnost, saj ne razumeta, da si rojen za to, da postaneš drugi Adam Ondra, in da nogomet, za katerega bi še pred pol leta dal obe ledvici, res ni zate. Večina deklet ima najbrž vzornice med ženskami - česar seveda ne morem trditi z gotovostjo, saj sem sama vedno imela tako vzornice kot vzornike, in to od mame in očeta naprej.

Pa je lahko čisto vsak človek vzornik? Žal je lahko. Brez skrbi, ne bom brskala med tistimi predstavniki človeške vrste, o katerih pogosto rečemo, da so kljub nesprejemljivim dejanjem »sicer kar v redu, saj vsak teden obiščejo ostarelo mater«, dovolj je že bežen pogled po naših družbenih omrežjih in nekoliko obarvanih medijih, da najdemo razloge za »žal«. Da je vzornik nekdo, ki ga zaradi nečesa občudujemo in mu v tem želimo biti podobni, je jasno, ni pa (več) jasno, kako se lahko gremo »to igro« na vedno bolj pasiven način. V mislih imam dva vidika pasivnosti. Prvi je ta, da radi beremo o nekom, spremljamo, kaj počne, ga občudujemo in mu v želji, da bi mu bili podobni, po svoje zavidamo, pri tem pa se skrivamo za kvazirazlogi, s katerimi upravičujemo to, da sami ne počnemo tistega, kar si želimo. Ampak ležernost in tarnanje sta - roko na srce - zapisana v našem DNK, zato me drugi vidik pasivnosti bolj bega: gre za to, koga si ljudje izberemo za vzornika ali vzornico, oz. za to, kdo so naši vzorniki dandanes, saj so tudi ti vedno bolj pasivni. Vzemimo na primer samskega moškega - ali samsko žensko - ki vsak konec tedna in še vmes gre na kak sprehod v naravo (po možnosti s psom - ti so namreč trenutno zelo »in«), se ima luštno, naredi nekaj všečnih fotografij, jih okrasi z lepimi besedami, o tem napiše dva spletna dnevnika in že ga vsi občudujemo in si želimo živeti tako kot on. Ker je znal lepo zapakirati nekaj popolnoma običajnega in to celo prodati. Ker mogoče celo hodi v službo in se čudimo, kako najde čas še za vsa ta potepanja in vsakodnevne objave krasnih fotografij. Pri tem pa pozabljamo, da je neprimerno veliko več ljudi, ki imajo doživetja z vsebino, a jih z nami ne delijo vsak dan, čeprav jim jih ne bi bilo treba zapakirati v všečno embalažo. In za to imajo dobre razloge - na primer roditeljske sestanke in spremljanje otrok na razne treninge. Nekateri niti pomislijo ne na to, da bi svoje, še tako zanimive zgodbe povedali drugim; žal, saj nam ravno takih manjka! Si predstavljate, koliko sledilcev bi imel na Instagramu ali Facebooku Franček Knez!? Res škoda, da je bil s tega vidika tako zelo zadržan ...

Medtem pa dostopnost različnih medijev, s katerimi lahko vsak prodre v javnost, v kombinaciji z določenim značajem posameznika proizvaja ponarejene vstopnice za rdečo preprogo. Zakaj ponarejene? Zato, ker oblika dobiva prednost pred vsebino. Ker niso več pomembna dejanja, ampak način, kako je nekaj predstavljeno, ne glede na to, kaj sploh je predstavljeno.

In tako kot nekateri odklonijo zaslužene nagrade, drugi zavrnejo pravo vstopnico, ki bi jih vodila po rdeči preprogi. A to niti ni pomembno, saj nehote in nevede postanejo vzorniki mnogim generacijam, in to ne le na področju, na katerem »zaslovijo«, ampak zaradi veličine, ki jo izražajo s svojo skromnostjo, o njej pa kar kričijo njihova dejanja. Saj veste, visoki nikoli ne bodo veliki in veliki nikoli niso visoki. Franček Knez je eden največjih. Živel je skromno, rad je imel svojo družino in hodil je v običajno službo, hkrati pa je bil tako neverjeten plezalec, da se je o njem že za časa njegovega življenja govorilo skoraj kot o mitu. Smo z njegovo smrtjo izgubili velikega vzornika? Nismo. Njegova dejanja so tako mogočna, da jih niti čas ne bo izbrisal.

Frančku najbrž ne bi bilo všeč, da mu (tudi) v Planinskem vestniku postavljamo svojevrsten spomenik, a za sabo je pustil tako veliko zapuščino, da je tale številka zgolj majhen poklon velikemu vzorniku.

Marta Krejan Čokl



PDF Uvodnik in kazalo


Junijski Vestnik o smrti in življenju

Junijski Vestnik o smrti in življenju

četrtek, 19. junij 2025

V junijski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o smrti, smrti v gorah in spoprijemanju z njo, z izgubo tovarišev, prijateljev, najbližjih ..., pa o vračanju in vztrajanju nazaj v življenje - od bolečine do spoštljivega spomina. Z nami delijo svoja razmišljanja številni, ki so bili pripravljeni deliti svoje izkušnje, bolečino, dojemanje smrti in uvide o njej. In nenazadnje po srečanju s smrtjo ugotavljajo, da gore vendarle so življenje in življenje je kljub vsemu "pozitiv vajbrejšn".

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Iskanje med novicami