Ko je bog ljudstvom sveta delil zemljo, na kateri naj bi si vsako ustvarilo svojo domovino, so v vrsti čakali tudi mirni in skromni Bohinjci. Vsi so se prerivali v želji po čim lepšem in večjem kosu, le Bohinjci so tiho čakali, da pridejo na vrsto. Ker so druga ljudstva zase odločno zahtevala kar najlepše dele sveta, je teh, ko so na vrsto končno prišli Bohinjci, zmanjkalo. In vendar skromni Gorenjci od boga niso hoteli nič več kot tisto, kar jim je lahko dal. Boga je ganila skromnost teh ljudi, zato jih je sklenil nagraditi – dal jim je zemljo od »svojega«. Bohinjci še danes pravijo, da je njihov svet tako lep zato, ker jim ga je bog »od svojega dal«.
sreda, 17. december 2014