petek, 13. junij 2014PZS

Planinski vestnik, junij 2014

S temo meseca, ki smo ji v junijski številki Planinskega vestnika namenili dva prispevka, vam spet odkrivamo nekaj geoloških in geomorfoloških posebnosti našega alpskega sveta. S sodelovanjem strokovnjakov s tega področja smo se dotaknili varovanja teh posebnosti in nastanka Julijskih Alp, napovedujemo pa tudi predstavitve geoloških posebnosti ob določenih planinskih poteh po načih gorah.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Za vas smo se pogovarjali s plezalcem in nekdanjim urednikom revije The Alpinist Michaelom Kennedyjem ter z Marico Okršlar, dolgoletno oskrbnico koče na Doliču, ki jo je letošnjo zimo spet uničil plaz. Kratek članek na to temo je pripravil naš sodelavec Miha Pavšek.

V rubriki Z nami na pot se bomo podali s kolesom ali peš po planotah nad Asiagom v Italiji, lahko pa se povzpnemo na visoke vrhove nad Krnico (Špik, Martuljški Ponci, Frdamane police).

Predstavljamo vam Wolayer Seekopf v bližini najvišjega vrha Karnijskih Alp, hribovje Zahodne Sahare, Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, plezanje v Tofani, ...

Preberite si tudi nekaj kritičnih razmišljanj naših sodelavcev in zanimiv test sončnih očal.

Sledijo redne rubrike: varstvo narave, vertikalne in športnoplezalne novice, literatura, novice iz PZS in TNP ter rubrika V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

PDF Kazalo PV, junij 2014 (1,64 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika 
--------------------------------------------
Planinski vestnik, junij 2014, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki

TEMA MESECA 4
Varovanje geoloških in geomorfoloških posebnosti. GEO bonton. Lenka Rojs, Mojca Bedjanič, Nina Rman
Tihe priče burne preteklosti. Kamnine Julijskih Alp. Boštjan Rožič, Petra Žvab Rožič, Nina Rman
RAZMIŠLJANJE 13
Komercialne odprave. Viki Grošelj
INTERVJU 14
Plezalce povezuje notranje izkustvo. Pogovor z Michaelom Kennedyjem. Mire Steinbuch
GORSKI VELIKANI 18
Lepotica v senci prvaka Karnijcev. Monte Capolago/Wolayer Seekopf, 2554 m. Vladimir Habjan
NEZNANA SAHARA 22
Gorništvo v zakotju največje puščave na svetu. Hribovja Zahodne Sahare. Damjan Vrenčur
OBLETNICE 26
Kako je iz vojašnice nastal planinski dom. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni praznuje 60 let. Vasja LebanZ nami na pot 28
Kraji z žlahtno patino. Nad planotami Asiaga. Vid Pogačnik
Opisi tur 33
Becco di Filadonna. Vid Pogačnik
Cima Dodici. Vid Pogačnik
Cima Vezzena/Pizzo di Levico. Vid Pogačnik
Monte Fior. Vid Pogačnik

Opisi tur nad Krnico 37
Špik. Bor Šumrada
Mala Martuljška Ponca. Bor Šumrada
Velika Martuljška Ponca. Bor Šumrada
Frdamane police. Bor Šumrada

PLANINSKI PORTRET 41
Če gre za planinstvo, jetreba spustiti tudi žlico iz rok! Pogovor z Marico Okršlar. Dušan Škodič
STROKOVNO MNENJE 44
Tudi letošnjo zimo plazovi niso prizanesli koči na Doliču. Miha Pavšek
DOLOMITSKE LEPOTICE 46
Tridnevna plezalna turneja. V Dolomite na "dopust" po dopustu. Albin Simonič
ŠPORTNO PLEZANJE 49
Začutiti, da je mogoče biti vrhunski plezalec. O pogledu nazaj in željah za naprej. Sara Femec
TRIGLAVSKI NARODNI PARK 52
Etika obiskovanja gorske narave. Drobtinice s predavanj na alpinističnih odsekih. Jože Mihelič
TEST OPREME 54
Štirioki vidijo bolje. Test sončnih očal. Aljaž Anderle
NARAVOVARSTVO 58
Zaraščanje naših planin. Domen Cajnko
RAZMIŠLJANJE 59
Plezanje ni le igra. Aljaž Anderle
VOJSKARSKA OBROBJA 62
Romarska pot. Z Oblakovega vrha na Vojsko. Rafael Terpin
PEŠ ALI S KOLESOM 63
Doživetje Logarske doline. Dušan Prašnikar
VARSTVO NARAVE 64
Gad je, gada ni ... Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 65
Navadni rman. Lovro Vehovar
NOVICE IZ VERTIKALE 66
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 67
LITERATURA 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 71



Uvodnik 

Sile narave - spreminjajo zemljo in nas

Večkrat po televiziji ali v kinu gledamo filme, ki prikazujejo premikanje tektonskih plošč in nastanek velikih razpok v zemeljski površini, v katere zgrmijo milijonska ameriška mesta, saj so filmi večinoma ameriške produkcije. Spet drugi prikazujejo grožnjo v obliki velikanskih kometov iz vesolja, ki bodo zdaj zdaj padli na zemljo in spremenili njeno obličje ... Še in še je takih prizorov na filmskem platnu ali televizijskem zaslonu. Dobra plat tega je, da se večinoma vedno najde kakšen junak ali junakinja, ki s svojim neizmernim pogumom ali znanjem reši svet in ljudi pred strašno pogubo.
Povsem nekaj drugega je resnični potek sprememb zemljine površine, ki ima s filmsko domišljijo kaj malo skupnega. Takšna ali drugačna preobrazba je potekala milijone let, v času, ki si ga težko zamislimo. Dokaze za delovanje strašanskih sil pa vendarle lahko najdemo, le pogledati in videti jih je treba: naj bodo to brezna, jame, značilni skladi, ki sestavljajo naše gore, ledeniške doline, soteske, usedline, balvani ... ali pa so to majhni fosili, ki jih komaj opazimo, skratka, naravna dediščina.
O varovanju in interpretaciji geoloških in geomorfoloških posebnosti pišemo v tokratni temi meseca. O tem ne pišemo prvič, verjetno tudi zadnjič ne. V času začetkov Planinskega vestnika sta o geoloških spremembah naših gora pisala Ferdinand Seidl v članku Zgradba in geološka zgodovina Savinjskih ali Kamniških planin (Planinski vestnik, 1906, št. 6) in Janez Žurga o Pohorju - Nekaj malega o geologiji Pohorja (Planinski vestnik, 1935, št. 7), pred dobrimi desetimi leti pa smo objavili članek Bogomirja Celarca Geologija slovenskih sten (Planinski vestnik, 2002, št. 4). To pa še zdaleč niso edini pisci, ki so osvetlili nepoznane plati nastanka in zgradbe našega "povzpetega" sveta. Anton Melik s knjigama Planine v Julijskih Alpah in Bovec in Bovško, če tu omenim samo ti dve, ter Anton Ramovš sta slovensko planinstvo obogatila z več izjemnimi knjigami o geološki zgradbi alpskega sveta.
Res je, da v zadnjem času člankov z omenjeno tematiko bralci niste mogli prebirati. Zato nas je razveselila pobuda geologinje z Geološkega zavoda Slovenije, da bi nekaj prostora v reviji ponovno namenili geologiji. Kot uvod v boljše poznavanje z geološkimi in geomorfološkimi posebnostmi alpskega sveta v bližini označenih planinskih poti nam je več različnih strokovnjakov pripravilo dva članka, prvi govori o geoparkih in varovanju naravne dediščine, drugi pa o nastanku Julijskih Alp. V naslednjih številkah vam bomo skupaj s sodelavci geografi predstavili nekatere bolj ali manj znane planinske poti z geološkimi posebnostmi, ki ste jih med hojo mogoče že videli, ne pa tudi prepoznali. Pustite, da vam skale, usedline, balvani, skladi, jame ... ob poti šepetaje povedo svojo zgodbo!
Naj bo ta uvodnik hkrati povabilo vsem, da si na svojih bolj ali manj zahtevnih poteh v gorah svet okoli sebe ogledate še z drugačnimi očmi, hkrati pa si v uredništvu želimo in vas vabimo, da nam nove ideje, o katerih bi po vašem mnenju spet kazalo pisati ali o katerih smo morda pisali premalo, tudi sporočite.

Irena Mušič Habjan

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami