četrtek, 29. januar 2015PZS

Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh (vabilo)

Ob 120. obletnici izida prve številke Planinskega vestnika vas vabimo na prireditev z naslovom Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh, ki bo v petek, 6. februarja 2015, ob 18.00 uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. V pogovoru z izbranimi sogovorniki bomo v sliki in besedi osvetlili vlogo in pomen Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije. Zaradi vremenskih razmer smo prireditev ODPOVEDALI.

Klikni na fotografijo za povečavo ...

Zaradi vremenskih razmer smo ODPOVEDALI prireditev ob 120-letnici Planinskega vestnika, ki naj bi se v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani odvila v petek, 6. februarja 2015. Nov termin praznovanja častitljivega jubileja najstarejše slovenske revije bomo sporočili v prihodnjih dneh.


Prva številka Planinskega vestnika je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je tako spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje … in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb. V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.

V počastitev 120-letnice Planinskega vestnika bo v petek, 6. februarja 2015, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani zaživela razstava o najstarejši slovenski reviji, na okrogli mizi, ki jo bo vodil Marjan Bradeško, pa bodo o vlogi in pomenu Planinskega vestnika v zgodovini slovenskega organiziranega planinstva spregovorili Tomaž Banovec, Danilo Cedilnik - Den, France Malešič in Stanko Klinar.

Vljudno vabljeni!

Vladimir Habjan,
urednik Planinskega vestnika

Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije

 


Majski Planinski vestnik o planšarstvu

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

ponedeljek, 18. maj 2026

Majska tema meseca je Planšarstvo in njegove skrivnosti. Pogledali smo v bogato zgodovino planšarstva, pogovarjali smo se z Anko Lipušček Miklavič, ki je svojo poklicno pot posvetila planinskemu pašništvu - na začetku kot kmetijska pospeševalka in pozneje kot direktorica uspešne zadružne mlekarne Planika Kobarid, še vedno pa jo poleti lahko srečate na planini Sleme, obkroženo s kravami, ali med obračanjem hlebcev sira Tolminec.

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

četrtek, 16. april 2026

V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

sreda, 18. marec 2026

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.

Iskanje med novicami