petek, 9. december 2016, ob 8.30 uriPZS

Med griči smo Brali gore in Planinski vestnik

V Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico v Idriji smo v sredo, 7. decembra 2016, večer posvetili iskrivemu in mladostnemu 121-letniku - Planinskemu vestniku. Prireditev je dopolnila razstava o njegovem življenju, ki so jo v lanskem, za Vestnik jubilejnem letu, pripravili na Planinski zvezi Slovenije. Večer smo izpeljali skupaj Planinsko društvo Idrija in Mestna knjižnica in čitalnica Idrija v tednu akcije Brati gore, ki se izvaja na pobudo Alpske konvencije ob mednarodnem dnevu gora, za katerega so Združeni narodi razglasili 11 december.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vabilu so se odzvali člani uredniškega odbora Planinskega vestnika Mire Steinbuch, Zdenka Mihelič, Dušan Škodič, Emil Pevec, odgovorni urednik Vladimir Habjan, primorski sodelavci Rafko Terpin, Olga Kolenc in Žarko Rovšček, domača publicistka Tinka Gantar in dolgoletni vzgojitelj planinske mladine, danes pa tudi predsednik domačega planinskega društva Nace Breitenberger, večer je moderirala Anka Vončina, prav tako soustvarjalka Vestnika.

S člani uredniškega odbora smo stopili v čas in presejali vzroke, zakaj je do rojstva Planinskega vestnika sploh prišlo. Seznanili smo se z njegovo današnjo podobo, ki je primerljiva z gorniškimi in alpinističnimi revijami mnogo bogatejših in številčnejših planinskih družin drugih držav. Žlahtnost ji zagotavlja njena vsebina; mesečno informiranje o planinstvu, alpinizmu in sorodnih dejavnostih doma in v tujini, vzgojno-poučna nota, kulturna bogatitev bralcev ter obveščanje o dejavnostih Planinske zveze Slovenije. Danes so vsebine dostopne tudi na spletu. Vladimir Habjan, kot odgovorni urednik mladega in sposobnega uredništvo, še z zunanjimi sodelavci usmerja ekipo, ki deluje kot dobro naoljen stroj.

Beseda je tekla tudi o žaru in strasti raziskovanja, ki nam odstira pozabljene dogodke, morda prezrte, a zaslužne ljudi, ki so z nemalo poguma, volje in odrekanja pisali zgodovino planinstva in tudi slovenstva. Za brisanje prahu z razmetanih paberkov, skromnih objav tu in tam ter za njihovo sestavljanje in krpanje vrzeli marsikomu ni težko žrtvovati časa in energije. A bi bilo vse zbrano gradivo mrtvo, če ne bi zgodbe skozi vrata revije dosegle bralcev. Tudi zato, ker nam je mar in smo odgovorni, moramo poskrbeti, da bodo zanamci od nas prejeli popolno sliko. Le tako bodo lahko dopolnjeno izročili naprej. Planinski vestnik je najpopolnejši arhiv naše dejavnosti. Je pa tudi vez med bralci in pisci, katere nas gore napolnijo z energijo in mnogimi doživetji do te mere, da nam bi srce počilo, če nasrkanih občutenj ne bi smeli deliti še s kom.

planinski_vestnik_idrija_foto_branko_podgornik_003
Polna dvorana poslušalcev je po planinskih poteh in zgodovini Planinskega vestnika stopala v družbi njegovih ustvarjalcev. Razstava je v Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija na ogled še do 16. decembra. (foto Branko Podgornik)

Dotaknili smo se tudi ostale planinske literature. Ustvarjalci in soustvarjalci revije so avtorji mnogih knjižnih izdaj, kot so vodniki in druga leposlovna dela. Mnogim je založnik Planinska zveza Slovenije. Z njimi bralca preskrbijo z vso, za na pot potrebno opremo. Odpirajo nam vrata na brezpotja, na manj znane ali zavarovane poti, v tujino, seveda pa tudi vrata v svoja srca.

Najbolj pa smo veseli, da so bili z nami otroci. Poskrbeli so za glasbo in smeh in poskrbeli še, da smo skozi njihovo novo revijo Naše poti stopili tudi v njihova mlada srca. S povezavo med njimi, nami in našimi predhodniki, ki so zgradili temelje trdne kot so naše gore, se nam ni bate prihodnosti in se nam ni bati za uspešno življenje Planinskega vestnika najmanj še nadaljnjih 121 let.

Razgovoru, kako pisana in bogata je naša planinska malha, je prisluhnila polna dvorana obiskovalcev. Vsi smo ponosni na našega jubilanta, na njegove ustvarjalce in na dejstvo, da smo v Idriji, klub le našim "palčkom" vseskozi zraven. Kajti že od leta 1895 skorajda ni številke Planinskega vestnika, kjer ne bi bili omenjeni kraji, dogodki ali ljudje, ki tu živimo. Za to vsa leta skrbjo sodelujoči, peresa vešči ambasadorji.

Z branjem Planinskega vestnika smo kadarkoli in kjerkoli v stiku z nam tako ljubimi gorami.

Anka Vončina

>>> Razstava Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh
je v Galeriji Magazin nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija na ogled do vključno 16. decembra 2016 – od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro.

Fotogalerija




Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Iskanje med novicami