četrtek, 1. december 2016, ob 9. uriPZS

Dušan Škodič nočni gost na 1. programu Radia Slovenija

Prekaljen planinski publicist in član uredniškega odbora Planinskega vestnika Dušan Škodič je pred kratkim slovensko gorniško leposlovje obogatil z zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah. V noči na petek, 2. december 2016, je gostoval na 1. programu Radia Slovenija. V svet zgodb, ki jih pišejo gore, se je z njim podal voditelj Jure K. Čokl. Na moč zanimivemu pogovoru lahko prisluhnete v radijskem arhivu.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla.

Dušan Škodič je prava enciklopedija, ki poslušalca (ali bralca) z lahkoto premami, da mu sledi v poglavja zgodovine, ki jih predstavlja na zelo slikovit, skoraj filmski način. Toliko zgodb, kolikor so jih napisale naše gore, se jih je zgodilo le redko kje. In tudi simbolna vrednost, ki jo gore imajo za Slovence, je tako izražena le v redko katerem narodu. Dušan Škodič je v svoji ravnokar izdani knjigi Ljudje v gorah zajel dolg časovni lok. Vse zgodbe, ki jih najdemo v njegovi novi knjigi, so napisane na podlagi dokumentiranih dejstev, a vendarle zavite v domišljijsko pripoved, kar jih naredi še bolj zanimive. Bralcu dopušča veliko prostora za lastno predstavo zgodb. Knjigo je pisal deset let, nastala pa je zaradi pripombe urednika Planinskega vestnika Vladimirja Habjana, da naj ‘članke piše za revijo, zgodbe pa za knjigo’. Tako je začel snovati svojo drugo knjigo (prva je izšla pred desetimi leti, Devet dni v avgustu, op.a.), ki je v slovenski gorniški literaturi unikat.

Sicer je Dušan Škodič član uredniškega odbora naše najstarejše še delujoče revije Planinski vestnik. Kot novinar se je bralcem močno prikupil kot izvrsten poznavalec zgodovine in pravi raziskovalec naših gora, ki po njegovih besedah skrivajo še ogromno stvari, ki jih še moramo odkriti. Tudi sam je ljubiteljsko zašel v arheologijo in celo označil in Slovenskemu planinskemu muzeju razkril nekaj najdišč, ki še čakajo pravo obdelavo.

Ob prostem času počne marsikaj, a vedno pazi, da mu ga nekaj ostane tudi za stvari, ki jih dela za dušo – izdeluje domače kreme iz različnih zelišč ter destilira whisky v butičnih količinah. Zanj je dobil tudi nekaj pohval poznavalcev iz tujine, na kar je zelo ponosen. Ponosni pa moramo biti tudi Slovenci, doda ob koncu – na svojo bogato zgodovino, ki jo moramo dobro poznati in se iz nje učiti, saj se drugače lahko kaj hitro zgodi, da se bo ponovila. Tega pa si ne želi nihče, zaključi.

Jure K. Čokl

Na moč zanimivemu pogovoru z Dušanom Škodičem v oddaji Nočni obisk na 1. programu Radia Slovenija lahko prisluhnete v radijskem arhivu na tej povezavi. Vabljeni k poslušanju.

Dušan Škodič bo v okviru festivala Brati gore v prihodnjih dneh gostoval v Ljubljani in Kamniku. Toplo priporočamo, da mu prisluhnete tudi v živo!
  • ponedeljek, 5. december: LJUBLJANA – Knjižnica Otona Župančiča, 18.00: Dušan Škodič: Ljudje v gorah (predstavitev knjige in pogovor z avtorjem, ki ga bo vodila Mateja Gruden),
  • petek, 9. december: KAMNIK – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, 19.00: Dušan Škodič: Ljudje v gorah (predstavitev knjige in pogovor z avtorjem, ki ga bo vodil Vladimir Habjan).

-----------------------
Povezani novici:

Novosti Planinske založbe PZS pred knjižnim sejmom

Brati gore 2016 – dogodki po vsej Sloveniji

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

četrtek, 16. april 2026

V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

sreda, 18. marec 2026

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.

Februarski Vestnik se potepa po svetu

Februarski Vestnik se potepa po svetu

torek, 17. februar 2026

V februarski številki Planinskega vestnika je tema meseca Potep po svetu. Z različnimi avtorji se potepamo po himalajskih enoslednicah, pa po Azerbejdžanu, v vertikali Armenije in na vulkanski gori na Baliju. Zanimive izkušnje in čudovite fotografije, ki so jih avtorji pospremili z marsikaterimi praktičnimi nasveti.

Iskanje med novicami