sreda, 14. december 2016, ob 11.30 uriPZS

Beremo gore – z Dušanom Škodičem

V petek, 9. 12. 2016, je v okviru mednarodne akcije dežel alpskega loka Brati gore v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku potekal pogovor z Dušanom Škodičem, ki ga je vodil Vladimir Habjan. Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Dušana Škodiča poznamo kot planinskega publicista, urednika pri Planinskem vestniku, z gorami pa je od mladosti povezan tudi skozi delo pri Mladinski komisiji, je inštruktor planinske vzgoje, vodnik PZS, markacist in gorski stražar. Pred desetimi leti je napisal roman Devet dni v avgustu, povod pogovoru pa je bila njegova nova knjiga Ljudje v gorah, ki je v letošnjem septembru izšla pri Planinski založbi.

V pogovoru je Škodič tudi s pomočjo na platno projektiranih šestnajstih risb ilustratorja Milana Plužareva predstavil petnajst zgodb iz knjige. Včasih humorne, večinoma pa so to življenjsko trpke zgodovinske zgodbe, vpete v gorsko okolje, ko se bralec med branjem sprašuje, kaj je resnica in kaj fikcija. To vprašanje se je med pogovorom verjetno nehote porajalo tudi obiskovalcem predstavitve.

beremo_gore_z_dusanom_skodicem_foto_arhiv_pd_kamnik
Dušan Škodič se je kamniškemu občinstvu v pogovoru z Vladimirjem Habjanom predstavil s svojo novo knjigo Ljudje v gorah. (foto arhiv PD Kamnik)

Škodič se je kamniškemu občinstvu predstavil kot amaterski zgodovinar z izvrstnim smislom za literariziranje zgodovinskega ogrodja. Za zaključek in popestritev dogodka je predstavil tudi ozadje pred desetletji načrtovane meteorološke postaje na vrhu Triglava, podkrepljeno z načrti in zgodbo sedaj že izginule vojaške utrdbe pod Triglavom, napačno poimenovane Morbegna.

V sproščenem okolju z zanimivim sogovornikom je čas prehitro minil, preostane nam le, da knjigo vzamemo v roke in jo preberemo. Kot je v uvodni besedi zapisal Stanko Klinar: "Te zgodbe sicer niso ustvarjale zgodovine, ne leposlovne ne politične, so pa mikavne in zapeljujejo bralca, da bi na skrivaj polistal naprej in pogledal, ali se je neka nevarnost polegla, ali pa je rodila strup. Bralcu se kar toži po malo večjem obsegu knjižice, zakaj očitno je, da ima pripovedovalec marsikaj vrednega povedati."

Škodič nam sicer ni zaupal svojih načrtov za prihodnost, verjamemo pa, da podobne zgodbe, ki jih lahko preberemo v njegovi knjigi, niso njegove zadnje.

Vir: PD Kamnik

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Iskanje med novicami