petek, 16. september 2016, ob 14. uriPZS

Z dopusta se je vrnil tudi Planinski vestnik

Po daljšem poletnem oddihu se poln novih moči in zagona vrača tudi Planinski vestnik. Naslovnica je že obarvana v nekoliko bolj barvite - jesenske odtenke. Narava ji bo kmalu sledila, tudi v Cerkljanskem hribovju, kamor vas na poteh vabimo tokrat.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Po daljši poletni odsotnosti smo zvestim bralcem zopet pripravili novo izdajo Planinskega vestnika. V nekoliko obsežnejši temi meseca predstavljamo različne poglede na vožnjo v naravnem okolju z motorji, štirikolesniki, gorskimi kolesi, ... in probleme, ki jih ta dejavnost lahko ustvari v naravi.

Z domačih logov se selimo v Dolomite v Tofano in v Pale: Marija Jeglič in Sara Jaklič sta preplezali smer Pilastro, Hinko Rejec s soplezalko Ano se je povzpel na Cimon della Pala, a Renata Juko Pšenica se je odpravila bolj daleč, v Himalajo pod Anapurno, Jasmina Peklar pa na bližnje Lastovo. Stalna sodelavka Olga Kolenc je raziskovala poti po Krasu, Tatjana Cvetko se je odpravila na Golico, Dušan Škodič se je trudil s konzervo pri bivaku pod Skuto, Peter Muck pa nam predstavi različne uporabe navadne čutare. Preberemo si lahko še članke o meritvah zemeljskega površja, o Domu na Smrekovcu, ki letos praznuje 65 let, o bližnjicah, prehrani brez glutena in o naravnem rezervatu Izliv Soče.

Za vas smo se pogovarjali z znamenito himalajsko kronistko Elizabeth Hawley, alpiniston in utemeljiteljem gorskega idealizma iz Sv. Jakoba pri Trstu Spirom Dalla Porta Xidiasom ter stalnim sodelavcem revije Borom Šumrado.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v Idrijsko-Cerkljansko hribovje, da skupaj poiščemo rudniškega škrata Perkmandelca. Reportaža in vodniška priloga sta dodatno gradivo tekmovalcem na državnem tekmovanju Mladina in gore v januarju 2017 v Idriji.

Sledijo stalne rubrike: geo izlet, planinčkov kotiček, kolumna, varstvo narave, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, Triglavski narodni park in V spomin.

-----------------------------------------------

»Nič hudega, če te ne poslušajo,«
 me je nekoč tolažila ljuba prijateljica, ko sem ji tožila o neposlušnih otrocih.
 
Skoraj tretjina članov Planinske zveze Slovenije (PZS) so otroci in mladostniki. S takim številom se nam ni bati za prihodnost. Preko njih se bo naša dejavnost s častitljivo tradicijo prenašala na rodove, ki jih še ni. Tudi Planinski vestnik je pri tem v pomoč.
V tokratni številki začenjamo z objavo vsebin, ki bodo mladim služile kot dodatno gradivo na prihodnjem tekmovanju Mladina in gore v januarju 2017. Tekmovanje v vedenju,veščinah in izkušnjah v gorah, reševanju, planinski opremi, zgodovini planinstva, o gorskem rastlinstvu, živalstvu in še mnogočem organizira Mladinska komisija PZS, ki praznuje že polnih 60 let. V tokratni rubriki Z nami na pot se bomo potepali z rudniškim škratom Perkmandelcem. Vem, da zaradi tega ne bodo trpele odrasle duše, saj so pravljice, ki ničesar ne povedo tudi odraslim, zanič.

Planinstvo v današnjem svetu težje približamo mladim, ljubša jim je cona ugodja ob multimedijskih napravah. Tehnične pridobitve prodirajo tudi v hribe in le zakaj ne bi uporabili njihove koristnosti pri orientaciji, napovedih in zbiranju informacij. Vseeno pa je dobro, da poznamo tudi stare preverjene načine, kot so branje zemljevidov, opazovanje vremenskega dogajanja, branje vodnikov ... - za primer, če se kaj zalomi.

Mnogo takih zadreg z lahkoto rešijo tekmovalci, ki se spopadejo z gradivom tekmovanja in svoje znanje preizkusijo na regijskih in kasneje na državnem tekmovanju.

To poletje sem v tujini ostala brez navigacijske naprave in prenosa podatkov. Po dopoldnevu dežja sem se popoldne kar pod dežnikom podala do bližnjih travnikov, iznad katerih so kipele res visoke gore. Dež je ponehal, posijalo je sonce. Na travniku pa me je pričakala čudovita slika in še lepša glasba - jeklo je seklo mokro poletno travo. Priletni Tirolec si je pripravljal delo za naslednje dni. Brez razmišljanja sem zvečer spakirala nahrbtnik za tridnevno turo.

Na tej turi me je pot vodila mimo koč, dostopnih tudi krajšim nogam. Med vozički, poganjavčki in oklobučenimi nahrbtniki je mrgolelo radoživega drobižka. Nisem slišala pritoževanja, otroci so rojeni raziskovalci, le možnost jim moramo ponuditi. Mimogrede so mamice na cvetlične preproge skrbno pogrinjale dekice, vlekle iz nahrbtnikov pijačo, sendviče, slaščice ... prigovarjale ... A mnoge pogleda skorajda niso umaknile z mobilnega telefona, držečega v prosti roki. In niso bile le mlade mamice, med njimi je bila tudi kakšna babica.

Vem, da je pretirano, vendar se bojim, da bom na ulici v dežju srečala premočenega sodobnika, ki se mu je zalomilo. Nevihtni oblak nad glavo mu nima kaj povedati. Aplikacija pa, ki sporoča, kdaj je treba odpreti dežnik, ne deluje, ker je ta trenutek, recimo zaradi Putinovega pristanka, onemogočen prenos podatkov.

Sem zastarela? Seveda sem!

Skoraj bi, zaradi naglice na začetku, pozabila dodati glavno misel - prijateljica je namreč tolažbo zaključila s stavkom: "Skrbi naj te to, da te otroci tudi gledajo."

Anka Vončina

PDF Uvodnik in kazalo (1,2 MB)


Če ga niste prejeli v domač poštni nabiralnik, lahko za to poskrbite v spletni Planinski trgovini - veseli bomo tudi vašega imena na celoletni naročilnici. Sicer pa ga, tako kot po navadi, najdete tudi v vseh bolje založenih trafikah, trgovinah, bencinskih servisih ... in še kje.

Pa prijetno branje vam želimo! 


Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

petek, 17. januar 2025

Januarski planinski vestnik je že izšel. V tokratni temi meseca pišemo o Mojstranških vevericah - plezalnih legendah iz Mojstrane. Ti mladi fantje so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k izjemnemu obdobju slovenskega alpinizma. Točno so vedeli, kaj si želijo, ob tem pa so si tudi upali in znali to izpeljati. Kdo so bile te naše legende, kaj vse so preplezali in doživeli, pišemo v osrednji temi, katere avtor je Vladimir Habjan, ki je tudi avtor ravnokar izdane knjige o Mojstranških vevericah.

Iskanje med novicami