Planinski vestnik - Mateja Komac: Simon Eržen, gospodar Pogačnikovega doma na Kriških podih, ki ga oskrbuje PD Radovljica, je lani »praznoval« 20-letnico tesnejšega sodelovanja s kočo. Leta 1993 je bil namreč prvič njen oskrbnik. V tej funkciji je deloval do leta 2004, nato pa nadaljeval kot gospodar.

Letošnjo julijsko številko smo se posvetili plezališčem in problematiki plezališč, kar smo osvetlili z več vidikov, tudi s primeri dobre prakse z domačih tal in iz tujine. V intervjuju smo se pogovarjali z alpinistom Matjažem Deržajem, ki pravi, da ko začneš ceniti življenje, postaneš bolj previden. V gore pa vas vabimo, da greste z nami na kraljično zahodnih Karavank, na Kepo, in na veličastno goro na italijanski strani, na mogočni Viš.

Tokrat se v junijski številko podajamo na ledenike. Kaj se nam na njih lahko pripeti, nam je zaupal Boris Strmšek, podrobneje pa boste spoznali alpske ledenike v članku Mojce in Maura Hrvatina. Matija Turk nam tokrat predstavlja drznega moža Dolomitov Michaela Innerkoflerja, Andrej Stritar Hudo stezo v Mangartu, Marjeta Štrukelj pa Cimo Cadin degli Elmi v Dolomitih.

V petek, 14. 6. 2013, bosta v jutranji oddaji DOBRO JUTRO na Televiziji Slovenija, 1. program, predstavljena Planinski vestnik in Dan slovenskih planinskih doživetij.

Začetni del majske številke Planinskega vestnika smo posvetili posledicam vpliva nekaterih športov na gorsko naravo. Svoje misli o tem so nam zaupali turni kolesar Jože Rovan, soteskar Urban Herzog in naravovarstvenika iz TNPja in DOPPSa Aleš Zdešar ter Tomaž Mihelič.

Planinski vestnik - Gašper Podjed: Emil Tratnik je alpinist, ki je sodeloval v eni najbolj norih slovenskih odprav v Himalajo – Daulagiri 1981. Južna stena je bila premagana, vrh pa je bil kljub bližini vendarle predaleč. Tri postave so se po štirinajstih dnevih z zadnjimi močmi privlekle do majhnega letališča na drugi strani gore daleč od baznega tabora, kjer nihče ni več verjel v njihov srčni utrip.

Konec leta 2012 je Planinski vestnik ob 120-letnici SPD/PZS, ki jo praznujemo letos, objavil literarni natečaj. Tričlanska komisija, in sicer člana uredniškega odbora Marjan Bradeško in Marta Krejan ter zunanja sodelavka Mateja Piškur, je odločila o najboljših zgodbah. Preberite si drugouvrščeno zgodbo avtorja Anžeta Zormana.

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili goram in njihovemu vplivu na bolezen, zasvojenost, na psihično zdravje. Svoje misli o tem sta zapisala dva strokovnjaka, ki se s tem tudi poklicno ukvarjata, Mojca Hribar in Andrej Perko. O svojem pogumu in volji do življenja ter o poti do novih pljuč smo se pogovarjali z Aljažem Hrvatinom. Ne dvomimo, da se od njega lahko vsi marsikaj naučimo.

Planinski vestnik - Irena Mušič Habjan: Aljaž Hrvatin, 19-letnik iz Grosupljega, je priden dijak 4. letnika gimnazije Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani. V prostem času se ukvarja s fotografijo, najbolj pa ga veseli, da na digitalno kartico posname vlake, ladje in letala.

O Planinskem vestniku, reviji Planinske zveze Slovenije za ljubitelje gora in najstarejši reviji na Slovenskem, ki izhaja vse od 1895, si lahko preberete informacije tudi na največji spletni podatkovni zbirki - na Wikipediji, prosti enciklopediji.

Konec leta 2012 je Planinski vestnik ob 120-letnici SPD/PZS, ki jo praznujemo letos, objavil fotografski in literarni natečaj. Rezultate literarnega natečaja smo že objavili, prav tako zmagovalno zgodbo, tu pa si lahko ogledate najboljše planinske fotografije. Čestitke!

Konec leta 2012 je Planinski vestnik ob 120-letnici SPD/PZS, ki jo praznujemo letos, objavil literarni natečaj. Tričlanska komisija, in sicer člana uredniškega odbora Marjan Bradeško in Marta Krejan ter zunanja sodelavka Mateja Piškur, je odločila, da avtorica Anka Vončina z zgodbo Leto treh Matildinih kos prejme prvo nagrado. Preberite si zmagovalno zgodbo:

Planinski vestnik - Mojca Volkar Trobevšek: Širšemu krogu ljudi je Jože Zupan - Juš poznan predvsem kot alpinist sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V navezi s Frančkom Knezom in z nekaterimi drugimi odličnimi alpinisti tistega časa je splezal mnogo prvenstvenih smeri ...

Marčna številka Planinskega vestnika bo bralcem osvetlila daljno preteklost človeške prisotnosti na območju današnjih Alp. O tem razmišlja tudi Dušan Škodič v uvodniku - kakšne razloge so imeli praljudje, da so se podajali v gore, za tiste čase človeku zelo neprijazno pokrajino?

Konec leta 2012 je Planinski vestnik ob 120-letnici SPD/PZS, ki jo praznujemo letos, objavil literarni natečaj. V uredniškem nabiralniku pod oznako \'Literarni natečaj\' smo našli lepo število kratkih zgodb, ki jih je ocenila tričlanska komisija, in sicer člana uredniškega odbora Marjan Bradeško in Marta Krejan ter zunanja sodelavka Mateja Piškur.

Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Pogovor z Andrejem Brvarjem, predsednikom Planinske zveze med leti 1990 in 2001, ki je med drugim iz anonimnosti potegnil tudi mene in mi ponudil enkratno priložnost urednikovanja Planinskega vestnika, je bil navdušujoč, spodbuden in sproščen.

Prvi del februarske številke Planinskega vestnika je posvečen jubileju planinske organizacije, ki ta mesec praznuje 120 let organiziranega delovanja. V uvodniku sedanji predsednik Bojan Rotovnik razmišlja o planinstvu kot načinu življenja. Predsednik pravi takole: ...

Planinski vestnik – Vladimir Habjan, ob 120-letnici SPD/PZS pogovor z nekdanjim predsednikom PZS Tomažem Banovcem: Tomaž Banovec je prevzel vodenje planinske organizacije pred več kot tremi desetletji (1979–1987). Kot je povedal v razgovoru, to ni bilo ravno enostavno po dolgoletnem vodenju prejšnjega predsednika, vsem dobro znanega dr. Mihe Potočnika (1965–1979).

V prvi letošnji številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili izrazu šodrovstvo in njegovemu pomenu v primerjavi z alpinizmom. Z nami so misli delili nekateri znani alpinisti. Za vas smo se pogovarjali z Marjeto Keršič Svetel, naravovarstvenico in veliko poznavalko ter ljubiteljico gora.

Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Ob začetku novega leta običajno podaljšujemo članarino ali se na novo včlanjujemo v društva. Planinska zveza Slovenije (PZS) je med najštevilčnejšimi društvenimi organizacijami s preko 58.000 člani. Kaj nam pomeni in kaj prinaša članstvo v tej organizaciji, tudi v luči novega Pravilnika o članstvu posameznikov, ki ga je Upravni odbor PZS sprejel novembra 2012, nam je v pogovoru povedala Mileno Brešan, vodja odbora za članstvo pri PZS.