torek, 12. marec 2013PZS
Planinski vestnik, marec 2013
V nadaljevanju objavljamo pogovor s pesnikom in alpinistom Jožetom Zupanom - Jušem, Uroš Podoušovnik nas popelje po neoznačeni Hojnikovi poti na Lanež, odkrivamo pa tudi neznane vrhove Dolomitov, in sicer Cimo Bagni.
Znani so rezultati dveh natečajev, literarnega in fotografskega. V tokratni številki objavljamo zmagovalno zgodbo Anke Vončina in najboljše tri fotografije natečaja.
V rubriki Z nami na pot spoznamo raznovrstne možnosti za vzpone in turne smuke v vršacih nad Ljubeljem in zahtevne poti na italijanski tritisočak Civetto. Gorazd Gorišek predstavlja skriti biser - visokogorski greben Stadorja, Miha Zupan pa alpinistične smeri v stenah Malega in Velikega Kladiva v Karavankah.
Če ste v dilemi, katero lavinsko žolno bi kupili, vsekakor preberite test lavinskih žoln avtorja Aljaža Anderleta, kar vam bo pomagalo pri odločitvi.
V zadnjem delu revije objavljamo celo vrsto člankov različnih tem, od alpinizma in planinske organizacije in varstva narave.
Kazalo PV, marec 2013 (949,92 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, marec 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Vsebina - Članki
PRVI LJUDJE V ALPAH 4
Visokogorje od kamene dobe do novega veka. Kako smo ljudje osvajali gorski svet. dr. Jana Horvat
Najstarejše sledi. Le skala, kamen in kost! dr. Matija Turk
Našli sledi prvih rudarjev. Sedemnajst let raziskav pašništva in rudarjenja v visokogorju. Janez Bizjak in Miran Bremšak
Potočka zijavka. Raziskave 1926-2012. dr. Boštjan Odar
Arheološko izkopavanje na Orlovih glavah. Na terenu z arheologi. Dušan Škodič
NEZNANI DOLOMITI 22
Mogočna piramida nad Comelicom. Cima Bagni, 2983 m. Matija Turk
LITERARNI NATEČAJ 26
Leto treh Matildinih kos. Zmagovalna zgodba. Anka Vončina
Z NAMI NA POT 28
Hitro dostopni in mamljivi cilji. Zimski raj nad Ljubeljem. Bor Šumrada
OPISI TUR 33
Čez Pod. Bor Šumrada
Košutica. Bor Šumrada
Begunjščica, po Centralni grapi. Bor Šumrada
Vrtača, skozi Suho ruševje po grapi Ipsilon. Bor Šumrada
Z NAMI NA POT 41
Čarobna gora Dolomitov. Civetta, 3220 m. Andrej Mašera
OPISI TUR 37
Okrog Civette. Andrej Mašera
Civetta, običajni pristop. Andrej Mašera
civetta, Ferrata degli Alleghesi. Andrej Mašera
Civetta, Ferrata Tissi. Andrej Mašera
INTERVJU 16
Dokler bo človek stremel za plezanjem, bo človeštvo zdravo. Pogovor s pesnikom in alpinistom Jožetom Zupanom - Jušem. Mojca Volkar Trobevšek
PO STARIH POTEH 19
Hojnikova pot na Lanež. Kratka gorniška romantika z zgodovinskim pridihom. Uroš Podovšovnik
PREZRTA BREZPOTJA 50
Visokogorski greben med smučarskima dolinama. Greben Stadorja. Gorazd Gorišek
PRVENSTVENE SMERI 54
Pozabljena stena. Petkrat Kladivo. Miha Zupan
BLIŽNJE GORE 57
Zir v Liki. Gora iz indijanskega filma. Aleš Nosan
120 LET SPD/PZS 46
Planinski dosežki v gorah in dolini. Umetniška prireditev Objem gora. Zdenka Mihelič
FOTO NATEČAJ 48
Rezultati natečaja za planinsko fotografijo
VARSTVO NARAVE 58
Prvi znanilci pomladi. Cvetoči pasji zob. Dušan Klenovšek
TEST LAVINSKIH ŽOLN 59
Piskajoče prijateljice. Zimska oprema. Aljaž Anderle
NOVICE IZ TUJINE 64
PISMA BRALCEV 64
LITERATURA 65
PLANINSKA ORGANIZACIJA 68
TNP 70
V SPOMIN 71
Uvodnik
Zakaj in od kdaj hodimo v gore
Ko je novinar New York Timesa leta 1923 v intervjuju naivno vprašal Georgea Mallorya, čemu se po groznih izkušnjah prejšnjih odprav znova odpravlja na še neosvojeni Everest, mu je ta menda odgovoril s tremi nesmrtnimi besedami: "Zato, ker je." Zapisano v dvomu, saj kot za večino fraz, ki niso ohranjene v zvočnem zapisu, ne moremo vedeti, v kolikšni meri so posledica novinarskega "ustvarjanja zgodbe". Je pa ta fraza postala nekakšen univerzalen odgovor na vprašanje, kaj ljudi žene k osvajanju tega, ekonomsko gledano, nekoristnega sveta.
Če že razmišljam zakaj, je prav, da se ob tokratni temi meseca vprašam tudi, od kdaj obstaja ta človekova želja. Odgovor nam je prišel naproti kar sam od sebe, še posebno v zadnjih desetletjih, ko je zaradi arheoloških odkritij na področju celotnih Alp odpadlo nekaj debelih zastorov, ki so prikrivali pogled na našega, domnevno boječega prednika, ki naj bi se stiskal v podzemnih jamah in se s sovrstniki, kolikor mu je dopuščalo iskanje hrane, najraje tiščal k varnemu ognjišču.
Sedaj spoznavamo, da je ta človek v resnici zahajal na obisk v gore od "nekdaj". Zagotovo pa od trenutka, ko se je zavedel samega sebe in sveta, ki ga je obdajal. Od takrat dalje njegova radovednost ni imela več nobenih omejitev in jih nima niti danes. Omejen z občutljivostjo fizičnega telesa se je med zgodovinskimi poledenitvami, ko so ledeniki prekrili gorska pobočja in doline, previdno umaknil ter čakal trenutek, ko mu bodo razmere omogočile vrnitev na kraje, s katerih so že predniki, ki jih je nosil v genih, zrli v svet globoko pod seboj. In tako je še danes, saj nas presenečajo vedno novi dokazi, da je naše prostočasovno hribolazenje le vrh ledene gore človeškega razumevanja, učenja, prilagajanja in sinergije z vsemogočno naravo.
Na mestih, kjer danes stojijo pašne planine, planinske in lovske koče ali priljubljene razgledne točke, so bila odkrita najdišča z ostanki davne človekove prisotnosti. Obsežna področja okoli Vogla, Komne, Pokljuke in širše okolice Bohinja, kjer je danes zaraščen svet malih vrtač, pozimi pa smučišča, so bila že pred dva tisoč leti prekopana s površinskimi kopi iskalcev železove rude. Tudi planine so bile žive že pred tisočletji. V začetku le zaradi paše drobnice in še brez planšarstva, ker je za to še primanjkovalo znanja. A človek se je ves čas trudil in je bil iznajdljiv ...
O tem nam je veliko povedala oprava slavnega Ötzija, ki je pred okoli 5500 leti smrtno ranjen obležal na alpskem ledeniku. Njegov beg pred zasledovalci je bil le ena od nikoli končanih človekovih poti čez visoke gorske prelaze, preko katerih je širil svoje obzorje. Bakrena sekira je v tistem času pomenila revolucionarno orodje in statusni simbol, a njegov kamniti nož realnost večine sodobnikov.
Orodja in orožja iz kamna in kosti, najdena v Potočki zijalki in na ostalih lokacijah v naših gorah, segajo celo v obdobje od 30 do 40.000 let pred našim štetjem, v čas, ko beležimo pojav sodobnega človeka. Tedanji človek je bil predvsem lovec, če je hotel preživeti. A kaj je tega lovca dejansko gnalo tako visoko v gore? Je bila to potreba ali tudi radovednost po spoznavanju sveta? Ne pozabimo, da je bilo ljudi še zelo malo in da so bili gozdovi v dolini še polni divjadi. Pa je vendar zahajal visoko v nevarne predele s trdimi razmerami ter v dolino prinašal plen, z lokom ustreljen na gorski polici. Brez dvoma je užival v veliki osebni zmagi, ko se je z vrha razgledoval na svet pod seboj.
Ja, to je bilo tisto glavno, kar je Mallory v nadaljevanju intervjuja še povedal novinarju: "Od vzpona na Everest ne bo nikakršne koristi. Z vrha ne bomo prinesli prav nič, razen nekaterih spoznanj. Imeli pa bomo avanturo in užitek, v čemer je tudi smisel življenja. Ne živimo zato, da jemo in služimo denar, temveč jemo in služimo zato, da živimo!" Da, to je naše življenje. Zato nam ni namenjeno ostajati v svojih "jamah" v dolini ...
Dušan Škodič