petek, 15. februar 2013PZS

Planinski vestnik, februar 2013

Prvi del februarske številke Planinskega vestnika je posvečen jubileju planinske organizacije, ki ta mesec praznuje 120 let organiziranega delovanja. V uvodniku sedanji predsednik Bojan Rotovnik razmišlja o planinstvu kot načinu življenja. Predsednik pravi takole: ...

Klikni na fotografijo za povečavo ...
... »V tradicijo dolgoletnega dela so vraščeni rezultati vseh generacij planinskih zanesenjakov, ki so zaradi velike ljubezni do gora in zaradi spoštovanja sočloveka v bogat mozaik razvoja planinske organizacije prispevali svoje znanje, izkušnje in ogromno ur prostovoljnega dela ... Planinstvo ni samo rekreacija, pač pa je prepletanje gibalnih, naravovarstvenih, kulturnih, turističnih, gospodarskih, raziskovalnih, zaščitno-reševalnih, humanitarnih in drugih aktivnosti.« (predsednik PZS Bojan Rotovnik)

Peter Mikša, avtor knjige slovenskega planinstva (PZS, 2011), je v začetnem prispevku orisal pot, ki jo je prehodila organizacija do današnjih dni. Sledita dva pogovora z dvema nekdanjima predsednika PZS, Tomažem Banovcem in Andrejem Brvarjem, ob koncu teme meseca pa Franci Ekar obuja spomine na svoja dva mandata. Temo meseca lepo dopolnjujeta še dva članka, o planinskih izkaznicah in prevod besedila Draga Pavliča o njegovi veliki ljubezni do slovenskih gora.

V nadaljevanju objavljamo pogovor z alpinistom in gorskim reševalcem Klavdijem Mlekužem, Olga Kolenc pa se spominja svoje mladosti na Vojkarski planoti.

V rubriki Z nami na pot bomo spoznali Spodnjo Savinjsko dolino in turne smuke nad dolinama Poden in Medvedji dol v Avstriji.

Miha Habjan in Luka Stražar opisujeta uspehe lanske odprave na Janak, Miha Demšar pa se spominja ture na Triglav pred 50 leti, kjer sta se spoznala bodoča zakonca. V nadaljevanju spoznavamo bližnje gore v soseščini, Cuel Sclaf v Zahodnih Julijcih in težavno dolomitsko Crodo dei Toni/Zwölferkofel. V zadnjem delu revije je še vrsta člankov različnih tem od alpinizma, planinske organizacije, komentarja do varstva narave.

Naj vas opozorimo, da je jubilejna številka tokrat za 8 strani debelejša!

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

PDF Kazalo PV, februar 2013 (918,25 KB)

Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, februar 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki

120-letnica SPD/PZS 4
"Na noge, rojaki in prijatelji mile domovine naše!" Kratek pregled zgodovine SPD/PZS. Peter Mikša
Način doživljanja gora je danes drugačen. Pogovor z nekdanjim predsednikom PZS Tomažem Banovcem. Vladimir Habjan
Gore Slovence združujejo. Pogovor z nekdanjim predsednikom PZS Andrejem Brvarjem. Vladimir Habjan
Mozaik naprednega in modernega popotništva. Spomini na mandat 2001-2010. Franci Ekar
ZGODOVINA PLANINSTVA 17
Planinske izkaznice nekoč. Legitimacija vsakega člana planinske organizacije. Sandro Pečenko
IZ STARIH ZAPISKOV 20
Velika ljubezen do slovenskih gora. Božič 1912 na Veliki planini. Drago Paulić
INTERVJU 24
O alpinizmu in še čem. Pogovor s Klavdijem Mlekužem. Pogovarjal se je Žarko Rovšček
VOJSKARSKA PLANOTA 28
Vojskarske zaraščene steze. Izhodišče, ki nas zaznamuje. Olga Kolenc

Z NAMI NA POT 32
Zakladi doline zelenega zlata. Spodnja Savinjska dolina. Janja Lipužič
Opisi tur 37
Mrzlica in Golava. Janja Lipužič
Krvavica in Črni vrh. Janja Lipužič
Gora Oljka. Janja Lipužič
Tolsti vrh na Dobrovljah. Janja Lipužič

Z NAMI NA POT 45
Najlepši dolini avstrijskih Karavank. Turni smuki v Podnu in Medvedjem dolu/Rutah. Mojca Stritar
Opisi tur 41
Sedlo Žleb. Mojca Stritar
Svačica. Mojca Stritar
Kozjak ali Ovčji vrh/Kosiak/Geißberg. Mojca Stritar
Stol/Hochstuhl. Mojca Stritar

ODPRAVA V HIMALAJO 50
Nedokončana zgodba. Slovenska odprava na Janak 2012. Miha Habjan
ZABAVNA ZGODBA 54
Gore so nepredvidljive bolj, kot si mislimo. Na Triglav pred 50 leti. Miha Demšar
DOLOMITI 56
Manj znani dolomitski velikan. Croda dei Toni/Zwölferkofel, 3094 m. Hinko Rejec
ZAHODNI JULIJCI 59
"Slovenski vrh" nad Reklanico. Cuel Sclaf. Danilo Štor
PLANINSKA ORGANIZACIJA 64
Dva nova podpredsednika. Skupščina Planinske zveze Slovenije. Zdenka Mihelič
Slavila ekipa Nepredvidljivi. Državno tekmovanje Mladina in gore za osnovnošolce. Zdenka Mihelič in Marija Završnik
OBLETNICE 66
Most med planinci Posočja, Benečije in Furlanije. Dvajset let Planinske družine Benečije. Zdravko Likar
ALPINIZEM 68
Mladi prevzeli glavno vlogo alpinistične aktivnosti. Najuspešnejši v alpinizmu in športnem plezanju v letu 2012. Tina Leskošek
ČAS ZA RAZMISLEK 62
Z roko v roki - ali s figo v žepu? Mateja Pate
PLEZANJE MED ŠVICO IN ITALIJO
SMAR v akciji. Piz Badile. Plezalni teden Slovenske mladinske alpinistične reprezentance. Nejc Pozvek
VARSTVO NARAVE 73
Življenje pod kamni. Žuželke vrbnice. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 74
NOVICE IZ TUJINE 75
LITERATURA 77
PLANINSKA ORGANIZACIJA 78
TNP 79
V SPOMIN 79



Uvodnik 

Planinstvo kot način življenja

    Slovenci smo bili v zgodovini vedno tesno povezani z gorami, saj imamo to srečo, da lahko kot alpski narod živimo v naročju gorskega sveta. Zato je po svoje logično, da z gorami povezujemo tudi nacionalno zavest, saj je Triglav kot naša najvišja gora hkrati simbol slovenstva in slovenske samostojne države. Vrh Triglava je župnik Jakob Aljaž postavil stolp, ki je preživel vse vremenske in vojne ujme, tako da je še danes eden izmed najpomembnejših in visoko prepoznavnih identitet Slovenije. Poleg Triglava, ki je naš državni simbol, imamo po Sloveniji množico krajevnih "Triglavov", ki imajo še posebno velik pomen med prebivalci v njihovem vznožju, hkrati pa odlično dopolnjujejo hotenja slovenskega planinstva. Naj jih naštejem le nekaj: Boč, Kum, Gorjanci, Snežnik, Nanos, Šmarna gora, Peca ...
     Ena izmed številnih pozitivnih posledic velike navezanosti na gorski svet je, da je planinstvo v različnih izraznih oblikah ena izmed najbolj razširjenih prostočasnih dejavnosti Slovencev. Po raziskavah javnega mnenja se več kot 300.000 državljanov Slovenije ukvarja s planinstvom, kar ga uvršča v sam vrh športnih dejavnosti. Planinstvo pa ni samo rekreacija, ampak je prepletanje gibalnih, naravovarstvenih, kulturnih, turističnih, gospodarskih, raziskovalnih, zaščitno-reševalnih, humanitarnih in drugih aktivnosti. Poleg tega se lahko s planinstvom ukvarjamo tako v gorah kot v dolini, v vseh letnih časih in vseh starostnih skupinah. Če k temu dodamo skozi leta izoblikovane visoke etične norme, ki smo jih zapisali v Častnem kodeksu slovenskih planincev, lahko ugotovimo, da je za marsikoga planinstvo tudi način življenja.
    K razširjenosti planinstva je največ pripomogla prav slovenska planinska organizacija, ki letos praznuje visok, 120. jubilej organiziranega delovanja. V tradicijo dolgoletnega dela so vraščeni rezultati vseh generacij planinskih zanesenjakov, ki so zaradi velike ljubezni do gora in zaradi spoštovanja sočloveka v bogat mozaik razvoja planinske organizacije prispevali svoje znanje, izkušnje in ogromno ur prostovoljnega dela. Ja, ravno prostovoljstvo je tista odlika planinske organizacije, ki ima daleč največje zasluge, da delujemo že v četrtem družbenem sistemu, pa smo še vedno med največjimi in vsebinsko najbogatejšimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji.
     Slovensko planinstvo je bilo ves čas v koraku s časom, vpeti smo v sosedsko alpsko in mednarodno planinsko okolje. Vrednote slovenskega planinstva so s Slovenci v zamejstvu in v tujini prisotne po celem svetu. Domoljubnost, ki je zaznamovala začetke delovanja, danes izraža tudi skrb za našo dediščino v Slovenskem planinskem muzeju.
     Nikakor pa ne smemo zaspati na teh lovorikah, ampak morajo biti vsi pretekli uspehi še dodatna vzpodbuda za še aktivnejše sedanje delo. Skrb za varnost v gorah in za ohranitev gora zanamcev ostajata naši ključni nalogi. Planinstvo pa že dolgo ni več edina prostočasna dejavnost, ki se dogaja v gorskem svetu. Tudi državi je potrebno vedno znova in znova dokazovati, da so nameni planinske organizacije izrazito družbeno koristni in da imamo za to pravico pričakovati ugodnejši položaj v primerjavi s tistimi, katerih glavno vodilo je dobiček. V prihodnje se bomo morali za ohranjanje in izboljšanje svojega statusa še bolj opreti na svoje prednosti, kot so prostovoljnost delovanja, bogata tradicija, velika prepoznavnost in celovitost delovanja. Skupaj nam bo zagotovo uspelo!

Bojan Rotovnik, predsednik PZS

Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami