Danes je to visok, suh, tršat mož. Njegovi lasje so povsem osiveli, čeprav so še gosti, in bolj so razmršeni, kot so bili v mlajših letih. Obraz je naguban, poznajo se brazgotine dolgega življenja. Toda oči so svetle, vse opazujoče in takoj spoznaš, da vidijo vse. Poln je življenja, vsebine in modrosti. Spominja me na hrast, ki ga pa »zimski vihar ne trešne ob tla«, kakor bi rekel Prešeren. Edino postava je rahlo sklonjena, kakor da teži k tlom, k počitku.
petek, 24. marec 2017, ob 14.30 uri