Planinski vestnik odpira bivake in Kočevsko

Za vas smo se pogovarjali z vrhunskim tržiškim lednim plezalcem Klemnom Premrlom in Petrom Dakskoblerjem, predstavnikom Slovenskega gorskokolesarskega konzorcija.
V rubriki Z nami na pot vas vabimo na hribe v zelenih gozdovih Kočevskega roga.

Sledijo stalne rubrike: planinčkov kotiček, zdravje, foto zgodba, novice iz vertikale, novice iz tujine, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park in v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Medtem ko sem se spuščal po vrvi, sem nad sabo zaslišal čuden zvok. Takoj sem spoznal tisti zoprni šum, ko se odkruši skala. V hipu sem pogledal gor in s kančkom očesa še ujel okoli meter in pol dolgo ploščato skalo, ki je tik mimo mene v prostem padu odfrčala mimo. Prav začutil sem pritisk zraka, ki ga je sprožila. Medtem ko se je s truščem razbijala v stenah pod mano, sem se zagledal v oči francoskega gorskega vodnika, ki jo je sprožil. Jasno mi je bilo, zakaj - ker je hitel in se po debelih zamaščenih vrveh kar po rokah spuščal in odskakoval od stene, pri tem pa pač sprožal vse, kar ni bilo najbolj čvrsto. Prav nič se nisem čudil, da ni ob tem niti trznil, le malce negotovo me je pogledal, ko pa je videl le mojo zaprepadenost, ne pa jeze, ga v naslednjem hipu že ni bilo več. To je bilo lani septembra na najstrmejšem delu nad ramo Matterhorna.

Kaj sem hotel s to zgodbo povedati? To, da je v gorah nevarno, da so v zahtevnih, zimskih ali ledeniških gorah še toliko bolj zahtevne razmere. Tudi če smo še tako previdni, imamo bogato znanje in izkušnje, žal to vedno ne pomaga. Dokaz za to je ravno letošnja zimska sezona, ki je bila naravnost katastrofalna. Ne le po številu nesreč, ampak tudi glede na izkušenost ponesrečencev. Prejšnji teden (napisano 9. aprila, op. p.) je z grebena Triglava pri sestopu v smrt omahnil izkušeni planinec, nekaj dni pozneje nas je presunila tragedija izkušenega reševalca Igorja Zlodeja, s katerim sva se dobro poznala, in soplezalke na Višu. Pa član slovenske alpinistične reprezentance Domen Petrovčič, ki je marca nesrečno zdrsnil v bavarskih Alpah. In novembra nesreča v plazu vrhunskega alpinista Domna Kastelica na Mont Blancu. Posebej tragičen je bil decembrski konec tedna, ko so v samo dveh dneh usahnila tri življenja, najprej planinec v Poncah, nato alpinistka in zdravnica v Olševi in še alpinistični pripravnik v severni steni Škrlatice; četrti pa je bil tik pred novim letom na Oltarju prav tako pripravnik za alpinista. Veliko sreče v nesreči sta imela rateški in ljubljanski reševalec ob zdrsih, prvi na poledenelem območju Jalovca, drugi na ledenih pobočjih severne strani Špika Hude police, oba še okrevata.

Kaj reči ob vseh teh nesrečah? Naj damo prav mnogim komentatorjem na družabnih omrežjih, ki obsojajo alpiniste in vse, ki so si izbrali drugačno življenje od poležavanja z daljincem v roki, všečkanja in anonimnega komentiranja ter pametovanja o smislu zahajanja v gore, kot se sprašuje v enem izmed člankov na temo nesreč novinarka Tina Horvat? Obstajajo tudi drugačne razlage, takšne, kakršno je za slovenski časnik dal vrhunski alpinist Marko Prezelj: »Le redko najdem očiten razlog za nesrečo plezalca, edino razlago najdem v neki usodi. Neštetokrat sem se znašel v okoliščinah, v katerih bi se mi lahko zgodilo nekaj usodnega, pa se mi ni. Kako naj najdem razlago, zakaj se mi ni? Mladeniču, polnemu energije, pozitivcu v vseh pogledih (gre za Domna Petrovčiča, op. p.), se je to zgodilo, in pri tem mi razumska razlaga odpove. Po drugi strani pa si ne predstavljam, da človek, kot je bil Domen, tega ne bi počel. Nekdo, ki najraje sedi za računalnikom, bo težko razumel, da lahko človeka žene še kaj več.«
Zato smo hribovci srečni ljudje.

Vladimir Habjan

 Uvodnik in kazalo