Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Bliža se april, ko bo potekala volilna skupščina Planinske zveze Slovenije (PZS), s čimer se končuje mandat 2010–2014. Priča smo bili intenzivnemu dogajanju tako na ravni krovne organizacije kot planinskih društev – …

Januarja smo v Planinskem vestniku temo meseca posvetili zgodovini, in sicer Drenovcem ter predstavnikoma te zanimive druščine iz začetka 20. stoletja, Rudolfu Badjuri in Josipu Kunaverju. Za vas smo se pogovarjali z znanima alpinistoma iz Trbiža, z Nives Meroi in Romanom Benetom, ter z gorsko vodnico iz Chamonixa Stephanie Maureau.

Planinski vestnik - Mire Steinbuch: Simpatična. Sproščena. Vedno pripravljena na smeh. Skromna kljub enajstim doseženim osemtisočakom brez pomoči dodatnega kisika, višinskih nosačev in fiksnih vrvi. Romantika. Njuni, navidezno krhki telesi izžarevata trdnost in notranjo moč.

Decembrsko temo meseca smo posvetili Pavli Jesihovi, vrhunski predvojni alpinistki. Njeno življenje in usodo je Slovensko mladinsko gledališče uprizorilo v predstavi Pavla nad prepadom. O predstavi in še o čem so pisali pisec igre Andrej E. Skubic, dramaturg Tomaž Toporišič, o igri smo se pogovarjali z režiserjem Matjažem Pograjcem, igralkami, ki so zaigrale njen lik ...

V tokratni številki Planinskega vestnika, december 2013, bo osrednja tema namenjena alpinistki Pavli Jesih in predstavi Pavla nad prepadom. Odlično temo je pripravila Marta Krejan. Nekaj iskrivih besedil si lahko preberete že sedaj in predvsem VABLJENI v četrtek, 5. decembra, ob 19. uri na krstno uprizoritev predstave Pavla nad prepadom!

Slovenski knjižni sejem v prostorih Cankarjevega doma je osrednja nacionalna prireditev, namenjena knjigi in vsemu, kar je povezano z njo. Tudi letos bo na prireditvi sodelovala Planinska zveza Slovenije s svojo Planinsko založbo. Vabljeni v Cankarjev dom od 20. do 24. novembra 2013, vstopnine ni.

Temo meseca v novembrskem Planinskem vestniku smo posvetili tistim, ki stojijo za ljudmi velikih dejanj v gorah in ostajajo doma. O tem, kaj razmišljajo in kako poteka njihovo življenje v odsotnosti življenskih partnerjev smo povprašali žene in moža nekaterih alpinistov/alpinistke.

Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Akademik dr. Matjaž Kmecl je z gorami povezan od malih nog. Pravi, da ga je tja zvabila nekakšna erotika, v gimnaziji pa ga je s planinstvom zastrupil njegov ravnatelj Tine Orel. Za Kmecla je tam zgoraj svojevrstno »osvobojeno ozemlje«, kjer se lahko vsaj malce očisti od čadaste doline in vsakodnevne rutine.

Oktobrsko temo meseca smo v Planinskem vestniku namenili potem brez markacij in brezpotjem. V prispevkih so avtorji zapisali svoje začetke hoje po brezpotju in zagate, ki so jih pri tem zaradi neizkušenosti premagovali. Zapisali so tudi nekaj nasvetov, ki se jih kaže držati na začetku spoznavanja z neznanim. Kako pa lahko v resnici poteka tura v brezpotju lahko preberete v članku naše dopisnice.

V septembrski številki Planinskega vestnika smo temo meseca posvetili zgodovini planinstva, natančneje začetnikoma gorskega turizma Francu Hohenwartu, prvemu pristopniku na Mangart in Franu Kocbeku, pionirju planinstva v Kamniško-Savinjskih Alpah. Za vas smo se pogovarjali z Nežo Maurer, pesnico in ljubiteljico gora ter s plezalsko navezo Lukom Stražarjem in Nejcem Marčičem, dobitnikoma zlatega cepina v lanskem letu.

V avgustovski številki vam tudi tokrat ponujamo raznovrstno branje. Od zgodovinskih člankov Draga Paulića o Triglavu in Matije Turka o Ivu Juvančiču do doživljajskih člankov o zimskem vzponu na Dovški križ, prečenju Zeleniških špic, vzponu po Slovenski smeri v Steni ter nočnem vzponu na vrh Triglava, izletu na ...

Planinski vestnik - Mateja Komac: Simon Eržen, gospodar Pogačnikovega doma na Kriških podih, ki ga oskrbuje PD Radovljica, je lani »praznoval« 20-letnico tesnejšega sodelovanja s kočo. Leta 1993 je bil namreč prvič njen oskrbnik. V tej funkciji je deloval do leta 2004, nato pa nadaljeval kot gospodar.

Letošnjo julijsko številko smo se posvetili plezališčem in problematiki plezališč, kar smo osvetlili z več vidikov, tudi s primeri dobre prakse z domačih tal in iz tujine. V intervjuju smo se pogovarjali z alpinistom Matjažem Deržajem, ki pravi, da ko začneš ceniti življenje, postaneš bolj previden. V gore pa vas vabimo, da greste z nami na kraljično zahodnih Karavank, na Kepo, in na veličastno goro na italijanski strani, na mogočni Viš.

Tokrat se v junijski številko podajamo na ledenike. Kaj se nam na njih lahko pripeti, nam je zaupal Boris Strmšek, podrobneje pa boste spoznali alpske ledenike v članku Mojce in Maura Hrvatina. Matija Turk nam tokrat predstavlja drznega moža Dolomitov Michaela Innerkoflerja, Andrej Stritar Hudo stezo v Mangartu, Marjeta Štrukelj pa Cimo Cadin degli Elmi v Dolomitih.

V petek, 14. 6. 2013, bosta v jutranji oddaji DOBRO JUTRO na Televiziji Slovenija, 1. program, predstavljena Planinski vestnik in Dan slovenskih planinskih doživetij.

Začetni del majske številke Planinskega vestnika smo posvetili posledicam vpliva nekaterih športov na gorsko naravo. Svoje misli o tem so nam zaupali turni kolesar Jože Rovan, soteskar Urban Herzog in naravovarstvenika iz TNPja in DOPPSa Aleš Zdešar ter Tomaž Mihelič.

Planinski vestnik - Gašper Podjed: Emil Tratnik je alpinist, ki je sodeloval v eni najbolj norih slovenskih odprav v Himalajo – Daulagiri 1981. Južna stena je bila premagana, vrh pa je bil kljub bližini vendarle predaleč. Tri postave so se po štirinajstih dnevih z zadnjimi močmi privlekle do majhnega letališča na drugi strani gore daleč od baznega tabora, kjer nihče ni več verjel v njihov srčni utrip.

Konec leta 2012 je Planinski vestnik ob 120-letnici SPD/PZS, ki jo praznujemo letos, objavil literarni natečaj. Tričlanska komisija, in sicer člana uredniškega odbora Marjan Bradeško in Marta Krejan ter zunanja sodelavka Mateja Piškur, je odločila o najboljših zgodbah. Preberite si drugouvrščeno zgodbo avtorja Anžeta Zormana.

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili goram in njihovemu vplivu na bolezen, zasvojenost, na psihično zdravje. Svoje misli o tem sta zapisala dva strokovnjaka, ki se s tem tudi poklicno ukvarjata, Mojca Hribar in Andrej Perko. O svojem pogumu in volji do življenja ter o poti do novih pljuč smo se pogovarjali z Aljažem Hrvatinom. Ne dvomimo, da se od njega lahko vsi marsikaj naučimo.

Planinski vestnik - Irena Mušič Habjan: Aljaž Hrvatin, 19-letnik iz Grosupljega, je priden dijak 4. letnika gimnazije Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani. V prostem času se ukvarja s fotografijo, najbolj pa ga veseli, da na digitalno kartico posname vlake, ladje in letala.