sreda, 4. junij 2014PZS

Komercialne odprave

Planinski vestnik - Viki Grošelj: Komercializirati -am (gl. komercialen) dati trgovski značaj; postaviti na trgovsko osnovo; spremeniti v trgovsko blago (Verbinc, Slovar tujk, 1987).

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Vse človeške dejavnosti, aktivnosti in gibanja se od nastanka naprej razvijajo, preoblikujejo in dopolnjujejo z novimi idejami, razmišljanji in pristopi. Nekatere od teh lahko dejavnost dodatno oplemenitijo, druge ne. Tudi gorništvo in s tem vse, kar se dogaja v gorah, ni pri tem nobena izjema. Med relativno nove pristope na tem področju lahko štejemo komercialne odprave na himalajske osemtisočake ali t. i. visokogorski ekstremni turizem.

Začele so se v prvi polovici devetdesetih let. Zamisel se je porodila izkušenim himalajskim plezalcem in gorskim vodnikom, ki so začutili svojo poslovno priložnost. Ideja je bila, da ob dobri organizaciji in ključni pomoči višinskih nosačev - šerp kar najbolje opremijo najmanj težavno pot na vrh. Po njej naj bi v njihovem spremstvu in spet ob pomoči šerp poskušali do najvišje točke gore spraviti svoje goste. To so praviloma ljudje, ki niso dovolj vešči plezanja v Himalaji in nimajo zadosti alpinističnih izkušenj, imajo pa dovolj denarja, da si udeležbo na komercialni odpravi lahko privoščijo. Zamisel se je vse bolj uveljavljala, in to kljub tragedijam, v katerih so zaradi objektivnih nevarnosti, nepredvidljivega vremena pa tudi človeških napak umirali tako gostje kakor njihovi vodniki. Dejstvo je, da so organizatorji kljub zavedanju tveganja ali podcenili nevarnosti, ki so pri takem početju vselej navzoče, ali pa preprosto upali na srečo, da se to ne bo zgodilo ravno njim.

Seveda je plezanje na himalajske velikane tudi nevarna dejavnost in so nesreče tako rekoč neizogibne. A nekaj popolnoma drugega je, če v odpravah sodelujejo plezalci z dovolj znanja in izkušenj, da se sami odločajo za cilje in načine plezanja ter tudi sami odgovarjajo za posledice svojih odločitev in dejanj. Na komercialnih odpravah pa so gostje popolnoma odvisni od odločitev vodnikov in pomoči šerp. Če se v velikih višinah kaj zalomi ali gre narobe, zaradi pomanjkanja kisika in ekstremno nizkih temperatur, ne vodniki ne šerpe gostu praktično ne morejo pomagati.

Željo, stopiti na vrh visoke gore, še kako razumem. Do nje ima pravico vsak, ki ga gore zanimajo, in tako je tudi prav. A bližnjica preko komercialnih odprav mi je povsem tuja in nesprejemljiva. Človek, ki ga mika, da bi se povzpel na katerega od štirinajstih najvišjih vrhov našega planeta, naj se včlani v alpinistični odsek ali klub, v katerem bo v nekaj letih resnega ukvarjanja z alpinizmom pridobil dovolj potrebnega znanja in izkušenj. Če je nadarjen ter bo dovolj predan in potrpežljiv, se bo na Everest ali kak drug osemtisočak skušal povzpeti sam s svojimi alpinističnimi kolegi. In če mu bo tak vzpon uspel, bo tudi zadoščenje neprimerno večje.

Slovenci smo že dolga leta v vrhu svetovnega himalaizma. Z organizacijo komercialnih odprav v Himalajo pa se do sedaj skoraj nismo ukvarjali. Upam, da bo tako tudi v prihodnosti. Na alpinističnih odpravah, na katerih smo sodelovali s šerpami, pa smo tako rekoč vselej nase prevzemali najzahtevnejše in najnevarnejše dele smeri, ki smo jih izbrali za vzpon, jih zavarovali in šele potem, če je bilo treba, uporabili šerpe kot pomočnike pri transportu.

Kljub nesrečam vodnikov, gostov in predvsem višinskih nosačev na komercialnih odpravah (ob zadnji nesreči na Everestu maja letos jih je umrlo kar šestnajst) zanimanje zanje v svetu ne usiha, ampak se po pripovedovanju organizatorjev celo povečuje. Kljub vrtoglavim vsotam od 40.000 do 65.000 dolarjev in celo več na osebo, ki jih morajo za udeležbo plačati petični gosti.

Nedvomno bodo komercialne odprave kot "prestižna ponudba" ekstremnega turizma obstajale, dokler bo zanje zanimanje in bo na svetu dovolj premožnih gostov, ki si bodo z denarjem skušali kupiti bližnjice do instant visokogorskih doživetij. Na zadovoljstvo vlad držav, v katerih stojijo osemtisočaki, saj samo z dovoljenji za vzpone zaslužijo milijone dolarjev, posredno pa pride v državo še nekajkrat toliko denarja. Na zadovoljstvo organizatorjev, ki se jim dobiček iz leta v leto povečuje. In celo na zadovoljstvo višinskih nosačev - šerp, ki opravljajo za njihove razmere dobro plačano, a izjemno nevarno delo. Brez njih in njihovega dela komercialne odprave sploh ne bi bile izvedljive. Njihovi protesti ob zadnji nesreči na Everestu niso bili uperjeni proti komercialnim odpravam, ampak proti dejstvu, da na njih delajo in tvegajo daleč največ. V primerjavi z državo, organizatorji in tujimi vodniki pa zaslužijo daleč najmanj.

Koliko imajo komercialne odprave še skupnega z alpinizmom, pa ponazorijo razmišljanja in ideje ob zadnji nesreči na Everestu. Goste naj bi preko nevarnega Ledenega slapu vozili kar s helikopterji. Ne vem, zakaj jih v izogib vsem nevarnostim, ki jih prinaša plezanje v Himalaji, ne bi vozili kar na vrh

Viki Grošelj

Več: Članek - ta in ostale zanimive vsebine - boste lahko prebrali v Planinskem vestniku, junij 2014. Ne zamudite ga!

-----------------------------------------------------
Povezana novica:
- Šerpe - gospodarji Himalaje


Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Iskanje med novicami