četrtek, 15. maj 2014PZS

Planinski vestnik, maj 2014

V majski temi meseca v Planinskem vestniku smo se vrnili v leta pred in po ustanovitvi SPD, ko je med Slovenci in Nemci potekal spor v planinstvu - čigavi bodo Triglav in druge slovenske gore. To je že 150. številka tega uredniškega odbora - uredniku in ustvarjalcem želimo še veliko elana in dobrih člankov tudi naprej!

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Peter Mikša in Dušan Škodič nam razkrivata že znane in tudi neznane zgodbe iz časov pred in po ustanovitvi SPD, ko je med Slovenci in Nemci potekal spor v planinstvu - čigavi bodo Triglav in druge slovenske gore.

Za vas smo se pogovarjali z Bernadette McDonald, dolgoletno direktrico Festivala gorniškega filma v Banffu in z 'najstrejšim' pripravnikom Erwinom Puchom. Spominjamo se tudi pogovora Ajde Sazonov z neupogljivim Vlastom Kopačem.

Predstavljamo vam utrinke z volilne skupščine Planinske zveze Slovenije, turno smučanje na Lofotih, zanimiv greben Tolsta Košuta-Košutnikov turn, cvetno preprogo Vojskarske planote in plezališče Rodellar v Španiji.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na planinske izlete v Beneško Slovenijo in v Karnijske Alpe v okolici Tolmeča/Tolmezza.

Poučen je tudi članek o zaščiti pred škodljivimi učinki sončnih žarkov. Sledijo stalne rubrike: Varstvo narave, Zelišča naših gora, Novice iz vertikale, Novice iz tujine, Športnoplezalne novice, Pisma bralcev, Literatura, Planinska organizacija, TNP in V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

PDF Kazalo PV, maj 2014 (1,30 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika 
--------------------------------------------
Planinski vestnik, maj 2014, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki

NACIONALNI BOJ 4
Zakaj smo nekoč rušili njihove table, oni pa naše. Zakaj smo nekoč rušili njihove table, oni pa naše. Dušan Škodič
Spor med Slovenci in Nemci v planinstvu. Spor med Slovenci in Nemci v planinstvu. Peter Mikša
Najhujši narodni odpadnik svojega časa. Karel Dežman. Dušan Škodič
Zapuščino tega boja opazimo še danes. Ljubljanske srajce na Šmarni gori. Dušan Škodič
INTERVJU 14
Slovenska alpinistična zgodba je v svetu premalo znana. Pogovor z Bernadette McDonald. Mire Steinbuch
PLANINSKA ORGANIZACIJA 18
Bojan Rotovnik ostaja na čelu slovenskih planincev. Skupščina Planinske zveze Slovenije 2014. Zdenka Mihelič
NORVEŠKA 20
S smučmi namesto s cepini. Turno smučanje na Lofotih. Aljaž Anderle
BREZPOTJA 22
Našpičen greben. Tolsta Košuta-Košutnikov turn. Milan Vošank
RAZMIŠLJANJE 27
Šerpe - gospodarji Himalaje. Tone Škarja

Z NAMI NA POT 28
Med Matajurjem in Furlanijo. Beneška Slovenija. Matija Turk
Opisi 33
Mija. Matija Turk
Matajur. Matija Turk
Sveti Martin. Matija Turk
Ivanac. Matija Turk

Z NAMI NA POT 41
Preden se Alpe iztečejo v Jadran. Hribovito obrobje Tolmeča/Tolmezza. Janja Lipužič
Opisi 37
Amariana. Janja Lipužič
San Simeone. Janja Lipužič
Festa. Janja Lipužič
Verzegnis. Janja Lipužič

VOJSKARSKA PLANOTA 46
Skrivnost Ivančkovih rož. Pisana travniška preproga naj ostane. Olga Kolenc
PLEZANJE PO ŠPANSKO 50
Brez majice. Rodellarsko poletje. Anže Zorman
RAZMIŠLJANJE 53
Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju. Aleš Zdešar
NEUNIČLJIVI PRIPRAVNIK 54
Pripravnik alpinizma s sedmim križem. Erwin Puch. Boris Strmšek
PRIPOVED POKONČNEGA ČLOVEKA 56
Do konca zvest svojemu prepričanju. Spomini na pogovor z Vlastom Kopačem. Ajda Sazonov in Tone Sazonov-Tonač
ZDRAVJE 60
Škodljivi učinki sončnih žarkov. Kako se zaščitimo pred njimi? Petra Zupet
VARSTVO NARAVE 62
Lepi metulj in njegova strupena paša. Vinogradniški petelin. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 63
Roža, ki odganja prikazni. Šentjanževka (Hypericum perforatum). Lovro Vehovar
NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 66
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 67
LITERATURA 68
PISMA BRALCEV 69
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
TNP 72
V SPOMIN 72



Uvodnik 

Gore v spominih

Pred dnevi sem srečal sodelavca, ki je bil leto in pol na bolniškem dopustu. Saj svojega dela (še) ni pozabil, je pa povedal, da se ne znajde več prav dobro, razmere so se namreč toliko spremenile. A ni podobno tudi z gorami? Če nimamo potrebnega stika z naravo in gorami, ga bomo kaj kmalu izgubili. Redno ali vsaj občasno obiskovanje gora, pa naj gre za kakršnekoli aktivnosti, morda zgolj za rekreativne ali sredogorske pohode, plezanje v plezališčih ali konec koncev tudi gorsko kolesarjenje, nam pomaga ohranjati psihofizično pripravljenost. To se mi zdi nujno tudi za vse tiste, ki so posredno ali neposredno povezani s planinsko organizacijo. Če bomo izgubili stik z gorami, bodo za nas ostale le še na papirju, v teoriji, v spominih.
Dosedanja letošnja gorniška sezona sploh ni tako zelo slaba, pa čeprav smo se prva dva meseca precej pritoževali na račun pogostih padavin. Razmere za turno smuko so dobre še zdaj, maja, tudi kakšno grapo smo preplezali, da ne omenjam kolesarskih potepanj in plezanja v plezališčih. Le sredogorje je ponekod še problematično, seveda zaradi posledic škode v gozdovih na račun žleda. Če za našo malo deželico vreme za konec tedna ne kaže dobro, se lahko odpravimo kam za mejo. Pogosto se zgodi, da je vreme na zahodu, pa tudi na "senčni", severni strani Alp, boljše kot pri nas.
Vsa ta (nova) obzorja vam z mnogimi vabili, reportažami in opisi prinašamo tudi z našo revijo. Seveda so prioriteta uredništva naše, slovenske gore, pa vendarle ne moremo mesec za mesecem pisati le o Škrlatici, Jalovcu in Triglavu. Vloga revije je vsekakor tudi vzgojna in izobraževalna, z vsebinami želimo namreč bogatiti vaše poznavanje gorstev in širiti obzorja. Podobno je s tematiko alpinizma, za katerega so skorajda vso zgodovino izhajanja revije padali očitki, da ga je preveč (tudi zdaj je tako). Kako to, boste rekli, če pa večina planincev/bralcev ne pleza po gorah? Čisto preprosto, alpinizem je ena najžlahtnejših dejavnosti, povezanih z gorami. Čeprav je izrazito individualna, vseeno prinaša planinski organizaciji in državi veliko posrednih koristi in prednosti, kar je v svojem odgovoru (Planinski vestnik, št. 2, 2014, str. 25) na zadnji okrogli mizi priznal tudi bivši in ponovno izvoljeni predsednik planinske organizacije, o čemer pišemo v posebni reportaži.
Dejstvo je, da se Planinski vestnik spreminja v času in prostoru, še vedno pa je tudi zgodovinski medij planinske organizacije. Poglejte samo, koliko člankov in vesti objavljamo o tem: obeležujemo pomembne obletnice, objavljamo pogovore z mnogimi planinskimi delavci, reportaže s skupščin, proslav, dnevov planincev ..., pišemo o dejavnostih komisij in odborov, da ne naštevam naprej. Dovolj je tudi društvenih glasil (o tem posebna tema meseca v št. 5, 2012), ki beležijo zgodovino planinskih društev. Konec koncev pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so se spremenile razmere in miselnost. Današnji Planinski vestnik bo zgodovinski vir čez 20, 50 ali 100 let, tako kot je tisti iz leta 1930 zgodovinski vir za današnjo rabo.
Občasno celo od tistih, ki naj bi nas najbolj podpirali, slišimo, da se ne držimo dosledno usmeritev revije, ki so bile zapisane ob njeni ustanovitvi. Torej usmeritev, ki so jih zapisali na papir odborniki Slovenskega planinskega društva daljnega leta 1895. Na srečo se tudi planinska organizacija ne drži usmeritev, zapisanih ob ustanovitvi SPD pred 120 leti. Kajti to so bili popolnoma drugi časi tako za SPD kot za njen tiskani medij, ki pa so že zdavnaj minili. Zato smo šli s časom naprej, na vseh področjih. Kako pa je bilo v časih, ko so se pisale tiste usmeritve, si lahko preberete v temi meseca o nacionalnem boju v naših gorah.
Ta številka je 150., ki jo je pripravilo naše uredništvo. Ponosni smo na opravljeno delo. Ni bilo lahko dvigniti barke, ki se je potapljala, in v času, ko večini tiskanih medijev pada naklada, postopoma dvigniti število prodanih izvodov.
Mi smo torej stik z gorami uspeli obdržati.

Vladimir Habjan

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami