petek, 15. november 2013PZS

Planinski vestnik, november 2013

Temo meseca v novembrskem Planinskem vestniku smo posvetili tistim, ki stojijo za ljudmi velikih dejanj v gorah in ostajajo doma. O tem, kaj razmišljajo in kako poteka njihovo življenje v odsotnosti življenskih partnerjev smo povprašali žene in moža nekaterih alpinistov/alpinistke.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Temo meseca v novembrskem Planinskem vestniku smo posvetili tistim, ki stojijo za ljudmi velikih dejanj v gorah in ostajajo doma. O tem, kaj razmišljajo in kako poteka njihovo življenje v odsotnosti življenskih partnerjev smo povprašali žene in moža nekaterih alpinistov/alpinistke.Za vas smo se pogovarjali z Vlasto Kunaver, alpinistko in jadralno padalko.

Predstavljamo vam Piz Linard, najvišji vrh v Silvretti, Korte na Koroškem in gorska jezera Durmitorja. Lahko si preberete nenavadno zgodbo o hoji na Kamniško sedlo v kresni noči, o plezališču Buoux v Provansi v Franciji, o plezalnem centru v Sv. Duhu pri Škofji Loki ter o pomoči oskrbnika pri reševanju pri zavetišču pod Špičkom.

V rubriki Z nami na pot bomo obiskali Peco in dolino Val Badia v Dolomitih.

Bili smo gosti vsakoletnega srečanja alpinistov veteranov in sodelovali kot spremljevalci pri alpskem triatlonu.

Sledijo stalne rubrike: Varstvo narave, Novice iz vertikale, Novice iz tujine, Pisma bralcev, Literatura, Planinska organizacija, TNP in V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

PDF Kazalo PV, november 2013 (1,14 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, november 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki

JUNAKI(NJE) IZ OZADJA 4
In potem razmišljaš: kaj, če ...? Pogovori z življenjskimi sopotniki alpinistov. Mateja Pate
Ko ostaneš doma. Različne plati iste zgodbe. Žarko Rovšček
Kjer gora vrže svojo senco. Temna stran izjemnih podvigov. Mire Steinbuch
RAZMIŠLJANJE 15
V sliki in besedi. Marjan Bradeško
GORSKI VELIKANI 16
Najvišji v Silvretti. Piz Linard. Vladimir Habjan
SKRITE KARAVANKE 20
Zgodbe iz minulih dni. Korte na Obirskem. Janez Turk
GORE BALKANA 24
Gorske oči. Durmitorska jezera. Vlado Vujisić

Z NAMI NA POT 28
Koroška kraljica in kralj Matjaž. Peca. Andreja Erdlen
OPISI 33
Kordeževa glava, po običajni poti. Andreja Erdlen
Kordeževa glava,Podpece po zavarovani poti. Andreja Erdlen
Kordeževa glava, iz Tople. Andreja Erdlen
Kordeževa glava, iz Koprivne. Andreja Erdlen

Z NAMI NA POT 41
Bledične gore. Val Badia/Gadertal. Janja Lipužič
OPISI 37
Sassongher. Janja Lipužič
Sass de Pútia/Peitlerkofel. Janja Lipužič
Croda del Becco/Seekofel. Janja Lipužič
Sasso della Croce/ Heiligkreuzkofel. Janja Lipužič

INTERVJU 46
Nikoli nisem nehala plezati. Vlasta Kunaver: alpinistka, padalka, zdravnica, mama. Mojca Volkar Trobevšek
DOŽIVETJE Z GORA 49
Ko ima noč svoje glasove. Kresna noč na Kamniškem sedlu. Peter Muck
ŠPORTNO PLEZANJE 52
Plezališče, v katerem se je pisala zgodovina. Buoux. Martina Čufar Potard
PRIMER DOBRE PRAKSE 55
Kako najti pot, kjer je drugi ne vidijo. Od garaže do plezalnega centra za vse generacije. Cveta Zalokar Oražem
OSKRBNIKOVI SPOMINI 58
Odločalo se je o življenju in smrti. Pavel Dimitrov
ALPINISTI VETERANI 60
Vse boljši temelji. 32. srečanje alpinistov veteranov. Irena Mušič Habjan
REKREACIJA 61
Slovenski alpski triatlon. Plavanje čez Piranski zaliv, kolesarjenje v Vrata in plezanje čez Steno na Triglav. Mire Steinbuch
VARSTVO NARAVE 62
Oklepniki na cestah. Orjaški krešič. Dušan Klenovšek

NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 66
PISMA BRALCEV 67
LITERATURA 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 71



Uvodnik

Vsak ima svojo zgodbo
 
    Če primerjam težave, ki so jih imeli pri svojem delu uredniki pred mano, s tistimi, ki jih imamo danes, se mi zdi, da niti ni tako velikih razlik. Vedno so obstajale vsebinske dileme, finančne težave (teh očitno ne bo nikoli konec) in mnoge druge, vse do trenj z izdajateljem, pri čemer je članstvo pogosto dalo vedeti, da ima premalo vpliva na zasnovo revije (nekdaj glasila oziroma časopisa). "Na ovitku Planinskega vestnika piše, da je Planinski vestnik glasilo Planinske zveze Slovenije. Torej naj bo tudi njegova vsebina odsev tega poslanstva. Tako se bo na Vestnikovih straneh - kot doslej - znašlo tudi poročanje o najpomembnejših dejavnostih slovenske planinske organizacije, torej tudi posameznih njenih društev. Da pa registriranje teh dogodkov le ne bi bilo preveč poročevalsko, bomo skušali dogodke predstaviti v privlačnejših časnikarskih oblikah - na primer z reportažami, intervjuji in drugimi zvrstmi. Sočasno bo Vestnik dogajanja v planinski organizaciji tudi komentiral."(1) 
    Podobnih želja in načrtov po prenovljeni vsebinski zasnovi bi v stotrinajstih letnikih naše revije gotovo lahko našli še celo vrsto, ne nazadnje je sedanje uredništvo nekaj podobnega pripravilo v začetku leta 2001, prenovljene programske usmeritve pa smo ponovno posodobili pred dvema letoma. Zgornji citat je nastal izpod peresa šestega urednika Planinskega vestnika, Milana Cilenška, v časih, ko se je ravno loteval tega zahtevnega početja. Cilenšek se je nedavno poslovil od nas, njegovo kratko biografijo pa si lahko preberete na zadnjih straneh revije v rubriki V spomin.     
    Zanimivo in po svoje presenetljivo je, da je sto trinajst letnikov Vestnika urejalo le osem urednikov. Če naredim hitro statistiko, je poprečje dobrih štirinajst let na enega. Tista dva, ki še posebej izstopata, sta Tine Orel (30) in Josip Tominšek (26), čeprav je bil slednji urednik dlje časa, le da Vestnik šest let med prvo vojno in po njej ni izhajal. 
Tisto, kar nas urednike razlikuje med seboj, je po moji oceni predvsem osebnost posameznika, po drugi strani pa so to razmere, v katerih so delovali oziroma še delujemo. Če današnje čase v največji meri zaznamuje porast elektronskih vsebin in spleta ter posledično upadanje tiskanih medijev, so po mojem poznavanju leto 1986, v katerem je Cilenšek uredil enajst številk, kar pomeni 576 strani, še najbolj zaznamovale vsebinske dileme o razmerju posameznih vsebin očitek, da je bilo preveč leposlovnih prispevkov) in neprestane finančne težave z mnogimi podražitvami. Slednje nam je vsem tistim, ki že dlje časa grizemo kolena po naših gorah, še kako znano, saj je bila takrat inflacija naša redna popotnica.
     Vsak urednik je imel (ima) svojo zgodbo. Nekatere so bile bolj uspešne in so trajale dlje časa, druge manj. Vsak si je svojo pot utiral sam, pri čemer so mu okvire delovanja v marsičem določali tudi drugi. Verjamem, da je vsak od dosedanjih urednikov pri uresničevanju svojih zamisli, kakšna naj bo revija in na kakšen način bo našla svoje bralce/kupce, imel svojo vizijo in je pri njenem izvajanju naletel tudi na obilo preprek, tako zunanjih kot sam pri sebi. Cilenškova se je, žal, končala dokaj hitro, že v roku enega samega leta. "Spreminjanje vsebine, odrekanje tradiciji, vnašanje dnevnih novičarskih rešitev, oddaljevanje od osnovnega poslanstva ..." (2) je bilo tisto, kar ga je stalo položaja.
    Čeprav čas njegovega urednikovanja v goli statistiki zaseda zadnje mesto, čeprav je morda njegova zgodba na zunaj videti kratkotrajna in ne najbolj uspešna, se je Milan Cilenšek nesporno zapisal v zgodovino najstarejše slovenske planinske revije. Zato se mi zdi prav, da se tudi s tem skromnim uvodnikom poklonimo spominu nanj.

(1) Milan Cilenšek: Vmesna postaja. Planinski vestnik, št. 2, 1986, str. 53-55.
(2) Marijan Krišelj: Skoraj stoletna tradicija. Planinski vestnik, št. 2, 1987, str. 62.

Vladimir Habjan

Prva pomoč v septembrskem Vestniku

Prva pomoč v septembrskem Vestniku

torek, 15. september 2020

Po dvojni številki in poletju smo zopet z vami. Verjamemo, da smo vas znova razveselili - vse vas planince, turne kolesarje, gornike, alpiniste, ljubitelje narave in gora. Tudi tokrat vam Vestnik prinaša številne zanimive članke, med katerimi lahko kar takoj opozorimo na uvodnik Mateje Pate, ki izpostavlja najpomembnejše znanje - znanje o podajanju prve pomoči.

Veseloigra ob 125-letnici Vestnika na Youtubu

Veseloigra ob 125-letnici Vestnika na Youtubu

nedelja, 13. september 2020

Letošnjega februarja je Planinski vestnik praznoval 125 let. Namesto proslave naj bi bila okrogla miza. Namesto okrogle mize je nastala veseloigra Uredniki gredo v nebesa.

Dvojna številka posvečena Tonetu Škarji

Dvojna številka posvečena Tonetu Škarji

sobota, 11. julij 2020

Dvojna številka Planinskega vestnika. Kot običajno je bogatejša z vsebino in s številom strani. Zaradi dopustov smo izšli že nekaj dni prej, in sicer 9. julija. Tokrat ima Planinski vestnik dve temi meseca. Prva je v začetnem delu revije posvečena v spomin Tonetu Škarji, kot smo napovedali. Mnogi Tonetovi kolegi in soplezalci so napisali svoje spomine nanj, res lepi zapisi.

Iskanje med novicami