torek, 18. marec 2014PZS

Planinski vestnik, marec 2014

V marčni številki Planinskega vestnika smo temo meseca posvetili očesom gorskega sveta, visokogorskim jezerom. Tina Leskošek, Janez Bizjak in Gregor Muri so nam pripravili članke o njih, zanimive za vsakega obiskovalca teh biserov v gorah.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Andrej Mašera nam predstavlja sveto goro Kailash, Tone Škarja Komisijo za odprave v tuja gorstva, Anka Vončina zgodovino PD Idrija v zgodbi Divji zajec z Javornika, Mojca Stritar zanimiv prehod v severni steni Nabojsa, Rafael Trpin pa svet med Žirmi in Idrijo.

V rubriki Z nami na pot smo se z Andrejo Tomšič podali v dolino Remšendol/Val Romana v bližini meje z Italijo, Igor Jenčič pa nam predstavlja nekaj zanimivih turnih smukov.
Tina Leskošek se je z Markom Prezljem pogovarjala o SMAR, slovenski mladinski alpinistični reprezentanc, Klemen Volontar je pripravil članek oizvedbi zimske ture, Manca Čujež kratko reportažo z gorniškega festiva v Ljubljani in Zdenka Mihelič članek s podelitve nagrad najboljšim alpinistom in športnim plezalcem. Kako se z obnovo poti po žledolomu spopadajo nekatera planinska društva je za nas informacije poiskala Tina Leskošek.

Slledijo stalne rubrike: Varstvo narave in Zelišča naših gora, Novice iz vertikale, Novice iz tujine, Športnoplezalne novice, Literatura, Planinska organizacija, TNP in V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

Uredništvo Planinskega vestnika  
--------------------------------------------
Planinski vestnik, marec 2014, lahko kupite tudi v Spletni  trgovini PZS.


Vsebina - Članki

VISOKOGORSKA JEZERA 4
Bistra in manj bistra očesa naših gora. Tina Leskošek
Zgodbe visokogorskih jezer in lepočev. Janez Bizjak
Kaj nam odkriva sediment? Gregor Muri
SKRIVNOSTNI TIBET 20
Dragoceni snežni dragulj. Andrej Mašera
ALPINIZEM 25
Kako je Slovenija postala alpinistična velesila. Tone Škarja
ČAS ZA RAZMISLEK 28
O svobodi v naravi. Tone Škarja
Z NAMI NA POT 29
Skriti biser za sladokusce. Andreja Tomšič
Opisi 33
Poldnik ali Kopa/Picco di Mezzodi. Jože Drab
Mala Ruša/Punta dei Camoscie. Jože Drab
Vršič/Ursic di Raibl, in Grintavec. Jože Drab
Rabeljske špice/Cinque Punte. Jože Drab

Opisi 37
Stol. Igor Jenčič
Klek. Igor Jenčič
Škrbina Čez jezik/Forcella della Lavina. Igor Jenčič
Škrbina v Krajni dol/Forca de la Val. Igor Jenčič

IDRIJSKA ZGODOVINA 41
Divji zajec z Javornika. Anka Vončina
ZAHODNI JULIJCI 44
Malo s severa, malo po gamsje. Mojca Stritar
MED ŽIRMI IN IDRIJO 48
Pohodni sprehod. Rafael Terpin
INTREVJU 51
Alpinizem je odkrivanje, sebe in terena. Tina Leskošek v pogovoru z Markom Prezljem.
VZGOJA 55
Izvedba zimske ture. Klemen Volontar
FILM 60
Zmagovalci filmskega Olimpa. Manca Čujež
NAJBOLJŠI DOSEŽKI 62
Alpinisti spodbudno, športni plezalci odlično. Zdenka Mihelič
PLANINSKE POTI 63
Žled in sneg poškodovala planinske poti. Tina Leskošek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 64
Zel žensk in alkimistov. Lovro Vehovar
VARSTVO NARAVE 65
Ropanje gorskih zakladov. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 66
NOVICE IZ TUJINE 67
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 68
LITERATURA 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
GRS 70
TNP 71
V SPOMIN 72


Uvodnik

Strpnost

Bilo je v začetku februarja, le dva dni po tistem, ko se je toliko otoplilo, da je z drevja odpadel žled. Prispevek, ki ga je tistega dne predvajala televizija, bi me v običajnih okoliščinah moral spraviti v smeh, vendar razmere še zdaleč niso bile običajne. V času, ko so po tedenskem mrku priklapljali agregate še zadnjim državljanom, da bi jim omogočili vsaj osnovne pogoje za življenje, si smeha res nisem mogel privoščiti. Mi je bila pa zato toliko bolj nerazumljiva pripoved upravičeno užaljene gospe, zaposlene na neki priljubljeni pohodniški točki, ki se je zgražala nad neučakanim planincem. Ta se jim je namreč jezno pritožil, da njegova priljubljena pot niti dva dni po tem, ko je že odpadel led, ni primerno očiščena. Človek res ne ve, ali bi se smejal ali jokal ob takšnem primeru egoizma ...
Škodo, ki je nastala na 9000 kilometrih planinskih poti, bo naša planinska organizacija po napovedih ocenila do poletja, a če je trenutna ocena "čez prst", da gre za 40 % planinskih poti izven visokogorja, vsaj približno točna, gre za razdaljo, ki je podobna tisti med Ljubljano in Moskvo. Gre torej za skoraj nedoumljivo razsežnost, saj govorimo o hribovskih poteh, po katerih se večinoma lahko premikamo le peš.
Postavlja se seveda vprašanje, kdo bo izvedel tako obsežno čiščenje poti. Planinska zveza Slovenije (PZS) ima v planinskih društvih, ki so skrbniki določenih poti, za to delo posebej izobražene markaciste. Teh je po podatkih Komisije za planinske poti (KPP) 720; govorimo o registriranih markacistih. Sliši se veliko, a vsa ta delovna sila se je tokrat srečala z nalogo, ki presega njeno dosedanje delo in znanje. Markacist je do sedaj lahko večinoma le z ročno žagico porezal moteče veje, ki so silile na planinsko pot, za delo z motorno žago pa marsikje skoraj ni bilo potrebe.
Sedaj je drugače in PZS je morala temu primerno reagirati, saj je delo v tako zelo poškodovanem gozdu izredno nevarno, o čemer pričajo poškodbe in tudi prve smrtne žrtve med sekači. Za sanacijo planinskih poti bodo torej potrebni čas in pravi ljudje, ki bodo delo opravili. PZS in KPP sta k reševanju težav pristopila preudarno, načrtno in učinkovito, gledano seveda v mejah svojih zmožnosti.
Vsakega dela se je treba lotiti od temeljev, torej gre za enostavno načelo prioritete. Tako je na primer na pomoč gasilcem in civilni zaščiti priskočila intervencijska skupina markacistov PZS, ki je v prvih dneh pomagala pri odstranjevanju podrtih dreves, ki so onemogočila promet na cesti iz Kamnika v Kamniško Bistrico. Šele z omogočenim dostopom so lahko prišle na vrsto prve najbolj obiskane poškodovane planinske poti. Sledile bodo manj obiskane in kasneje še razne povezovalne (samo na Šmarno goro in Grmado, recimo, vodi več kot dvajset markiranih poti!). Mimogrede naj še omenim, da marsikje čiščenje na srečo ni odvisno zgolj od markacistov, saj jim na pomoč pri pospravljanju vejevja priskočijo tudi člani njihovih planinskih društev. S skupnimi močmi se še vedno doseže najboljši učinek!
Morda se nam zaradi obiskanih poti, ki so jih markacisti doslej že "rešili", zdi, da je uničenje v resnici manjše, a pretekli bodo še meseci in leta, preden bomo lahko korak zastavili tudi po vseh tistih, že v preteklosti slabo obljudenih. Veliko dela bo predvsem na težje dostopnih strminah in v grapah s strmimi bregovi, kjer so padli "celi gozdovi". Tu ni odveč opozorilo, naj nas navdušenje nad prihajajočo pomladjo in lepi spomini ne potegnejo v takšne predele, kajti prebijanje med nestabilnimi debli, nad njimi in pod njimi je nevarno početje.
Z gozdarsko šolo v Postojni je bil sklenjen dogovor za šest tečajev za varno delo z motorno žago v marcu, ki jih bo za registrirane markaciste poravnala KPP PZS. Prvi tečaji so bili že uspešno izvedeni, vsi termini pa v nekaj dneh tudi polno zasedeni. Velika volja torej je, pravi ljudje in pripravljenost za prostovoljsko delo prav tako. Vse, kar nas sedaj naprošajo naši požrtvovalni markacisti, pa je pravzaprav le kanček strpnosti, ki nam je v vsakdanjem hitenju in videnju predvsem lastnih težav tako rado zmanjka ...

Dušan Škodič

  

 


Pa na higieno ne pozabimo!<br>Kolumna aprilskega Planinskega vestnika

Pa na higieno ne pozabimo!
Kolumna aprilskega Planinskega vestnika

ponedeljek, 23. marec 2020

Izjemne situacije zahtevajo tudi izredne objave, zato smo se skupaj z avtorjem aprilske kolumne odločili za njeno 'predobjavo'. Gre za aktualno temo in zdravorazumsko razmišljanje, kakršna v cunamiju objav na trenutno zares dobrodošlem in koristnem medmrežju postajajo izjeme.

Marčni Planinski vestnik

Marčni Planinski vestnik

četrtek, 12. marec 2020

Tema meseca se nam je dobesedno posvetila - v njej namreč obširno pišemo o testu naglavnih svetilk. Našli boste koristne nasvete, podrobne podatke, primerjave in vse, kar si želite vedeti pred nakupom naglavne svetilke.

Karikature Lorelle Fermo v Planinskem vestniku

Karikature Lorelle Fermo v Planinskem vestniku

torek, 3. marec 2020

Oglejte si ilustracije in karikature naše sodelavke Lorelle Fermo. Lorella, nadarjena karikaturistka iz Kopra, s svojo idejo in spretno roko iz besede pričara dogodke na živahnejši, igriv in hudomušen način. Naša revija je s takimi sodelavci le še boljša, vam, bralkam in bralcem, pa privlačnejša in bolj zanimiva.

Iskanje med novicami