sreda, 15. januar 2014PZS

Planinski vestnik, januar 2014

Januarja smo v Planinskem vestniku temo meseca posvetili zgodovini, in sicer Drenovcem ter predstavnikoma te zanimive druščine iz začetka 20. stoletja, Rudolfu Badjuri in Josipu Kunaverju. Za vas smo se pogovarjali z znanima alpinistoma iz Trbiža, z Nives Meroi in Romanom Benetom, ter z gorsko vodnico iz Chamonixa Stephanie Maureau.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Kar nekaj člankov je v tej številki, ki jih ne smete spregledati. Obudili smo spomin na tržaškega plezalca Guida Mayerj, lahko obiščete Iški Vintgar blizu Ljubljane, spoznali boste naporno delo markacistov, ki so popravili pot na Razor in vabimo vas v Francijo v Dauphinejo.
Ne spreglejte pa tudi vzgojnega članka o plazovih.
V rubriki Z nami na pot nas bo pot vodila na mogočni Montaž, s smučmi pa se bomo povzpeli na gore nad izvirom Zilje v Avstriji.

Sledijo stalne rubrike: Varstvo narave in Zelišča naših gora, Vremenske stopinje in oprimki, Novice iz vertikale, Športnoplezalne novice. Novice iz tujine, Literatura, Pisma bralcev, Planinska organizacija, TNP in V spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

PDF Kazalo PV, januar 2014
(1,28 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, januar 2014, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.

Vsebina - Članki

ZGODOVINA 4
Slovenski fantje, ki so rušili stare nazore. Drenovci.Dušan Škodič
Smučar, krajepisec in organizator. Rudolf Badjura (1881-1963). Milka Bokal
Mojster gorskih razglednic. Planinski fotograf Josip Kunaver. Damir Globočnik
INTERVJU 14
Sva gore, ki jih še nisva preplezala. Nives Meroi in Roman Benet. Mire Steinbuch
NA PRAGU PRESTOLNICE 19
Med Ljubljanskim barjem in Bloško planoto. Ob živahni Iški in bistri Zali. Gorazd Gorišek
VELIKANI ALPINIZMA 22
Tragična usoda plezalnega mojstra. Guido Mayer (1891-1945). Matija Turk
MNENJA 27
Odločna, trmasta in nepopustljiva. Mire SteinbuchZ NAMI NA POT 28
Montaž - Kugyjeva gora. Poliški špik/Jôf di Montasio. Andrej Mašera
OPISI TUR 33
Montaž, po običajni poti (Pot Brazza). Andrej Mašera
Montaž, po poti Leva. Andrej Mašera
Montaž, po Findeneggovi poti. Andrej Mašera
Montaž, po poti Amalia. Andrej Mašera

Z NAMI NA POT 41
4 + 1 s turnimi smučmi. Nad izvirom Zilje/Tiroler Gailtal. Tomaž Hrovat
OPISI TUR 37
Steinrastl. Tomaž Hrovat
Öfenspitze. Tomaž Hrovat
Hollbrucker Spitze. Tomaž Hrovat
Grosse Kinigat. Tomaž Hrovat

INTERVJU 44
Gorska vodnica s prestižno značko. Stephanie Maureau. Martina Čufar Potard
UREJANJE POTI 47
Nova pot na Razor. Doživetje delovne akcije markacistov. Jana Remic
POTEPANJA PO FRANCIJI 50
Gorska pravljica. Écrins - vrh Dauphineje. Iztok Tomazin
VZGOJA 54
Plaz! Snežne razmere in priprava na turo. Klemen Volontar
VARSTVO NARAVE 60
O sovi kozjega oglašanja. Uralska sova. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA 61
Divja roža. Šipek (Rosa canina agg.). Lovro Vehovar
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI 62
Sladka jesen brez vremenskih ocvirkov. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2013. Miha Pavšek in Miha Demšar
NOVICE IZ VERTIKALE 64
ŠPORTNO PLEZALNE NOVICE 66
NOVICE IZ TUJINE 67
LITERATURA 68
PISMA BRALCEV 69
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 72
V SPOMIN 72



Uvodnik 

Bela nevarnost

    Letošnji prvi januar nam je postregel s čudovitim vremenom. No, vsaj tistim, ki smo se toliko potrudili, da smo se dvignili nad sivino dolinske megle. Ni lepšega, kot da se greš na prvi dan novega leta predihat in v čudovitem snežnem jutru izgubit hlape novoletne noči. Dobesedno snežnem. Če je bilo nad Ljubeljem le malce pobeljeno, se je višje snežna odeja debelila z vsakim pridobljenim višinskim metrom. Do razgledišča, od koder je vabila bližnja povsem bela gora, je vodila globoka gaz, kjer je noga tu in tam ušla nekam v temne globine, iz katere si jo izvlekel le z veliko truda (hvala tistemu, ki se je navsezgodaj podal na pot, ki mi je olajšala naporno hojo oziroma gaženje). Z razgledišča so se odkrili snežni vršaci v bližini, pa tudi tisti malo dlje na severu. Gaz se je zaključila na malem sedelcu. Ampak bela gora je tako nezadržno vabila ...
    Presneti izzivi, kako težko se jim odpovemo, kajne?! In sem šel naprej, gazil, dokler je šlo. Na prvem strmem pobočju sem naredil prerez snežne odeje. Do dna sploh nisem prišel, je bilo pregloboko. Zgoraj je bilo novega snega kar obilo, spodaj dve kritični plasti. Ocena: samo od sebe se ne bo sprožilo. Ampak to je bil šele prvi test, višje bo gotovo potreben še kak, saj se teren spreminja glede na smer vetra. Nekaj višje na hribu je bilo mučnega gaženja konec, stopil sem na trdo kložo z napihanim snegom. Z derezami je šlo hitreje naprej. Potem sem videl prvo poko v mehki kloži, višje pa še eno ... Pobočje se je oblikovalo v snežni greben z veliko količino napihanega snega. Bela gora pa je vabila, še dobrih sto metrov in ... Nič in, nazaj je bilo treba. Bilo je prenevarno.
    Medtem ko je bilo po gorah sosednjih držav že ves december obilo snega, smo ga pri nas kar dolgo čakali. Na spletu sem prebral in tudi slišal po radiu, da so snežni plazovi v zadnjih dneh lanskega leta v Alpah zahtevali več smrtnih žrtev. Nekje je zasulo smučarja, ki se je kljub opozorilom vseeno podal izven urejenih prog. V Avstriji je bil nesrečen primer, ko je turni smučar v sproženem plazu uporabil plazovni nahrbtnik z balonom in se rešil, kasneje pa je plaz sprožil še enkrat in takrat mu ni bilo več pomoči. Zdaj imamo snega vrh glave tudi mi. Toliko, da je spet smiselno malce obuditi znanje gibanja v zasneženih gorah in poznavanja nevarnosti plazov. Kako ocenimo, kdaj je tako nevarno za plaz, da se je bolje obrniti?
Kako načrtujemo turo pozimi, kako izbiramo cilje, na kaj vse moramo biti pozorni? Kakšno opremo moramo imeti in kako jo uporabljamo? Kako ukrepamo v primeru plaza? Na vsa ta in še na mnoga druga vprašanja vam prinašamo odgovore v tej in še naslednjih številkah, ki nam jih razkriva strokovnjak za plazove. Planinski vestnik je bil in ostaja tisti, ki skrbi tudi za večjo varnost svojih bralcev.
    Če se ob koncu leta oziramo nazaj "na prehojeno pot", se pri prvi letošnji številki oziramo predvsem naprej. Kaj nas čaka v tem letu? Zanimive teme meseca, za katere smo prepričani, da vas bodo pritegnile. V sklopu varnosti v gorah pripravljamo teste gojzarjev, ki bodo prav tako pripomogli k varnejšemu koraku na snežnih strminah. Kot vedno nas čaka nekaj zanimivih obletnic, ki jih ne bomo spregledali. Prav gotovo bo osrednji letošnji dogodek volilna skupščina Planinske zveze. V zvezi s tem pripravljamo okroglo mizo, na kateri se bomo ozrli na pretekli mandat in poskušali izluščiti tisto, zaradi česar je planinska organizacija zdaj boljša kot pred štirimi leti. Dovolj vabljivega branja? Z mnogo vabili na izlete in ture v naši sredici gotovo, zato vabljeni k nakupu in branju.
    Ostanite še naprej zvesti prijatelji Planinskega vestnika! Pa srečno v gorah!
  
Vladimir Habjan


Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

Poletna številka o sončnih žarkih v gorah - preventiva in posledice

torek, 12. julij 2022

V tokratni temi meseca dvojne številke Planinskega vestnika smo se posvetili nevarnostim sončnih žarkov v gorah, zdravstvenim posledicam čezmernega izpostavljanja soncu, delimo pa tudi primerne napotke za preventivo, kajti sončnemu UV-sevanju se ni mogoče v celoti izogniti in to tudi ni cilj, ker je gibanje na sončni svetlobi koristno in potrebno.

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

Junijski Vestnik o požarni varnosti v kočah

petek, 17. junij 2022

V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili požarni varnosti v planinskih kočah. Med leti 2017 in 2021 so namreč v zgolj treh letih in pol na območju Kamniško-Savinjskih Alp zgorele tri čudovite in zelo priljubljene planinske koče, Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Mozirska koča na Golteh.

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

Majski Vestnik 2022 o vodah v Alpah

sreda, 18. maj 2022

V majski številki Planinskega vestnika so tema meseca vode v Alpah. Alpski vodni krog lahko opišemo v obliki sistema - padavine, ledeniki, reke, zajetja podzemnih voda, jezera, reke z mokrišči. Območja tekočih voda so bila zaradi oskrbe z vodo in ekonomskih potencialov od nekdaj zanimiva za človeka in njegove dejavnosti. Alpske reke so pomemben vir pitne vode, zaradi svoje obilnosti pa so še danes razvojni dejavnik za več kot 14 milijonov ljudi, ki živijo na neposrednem območju Alp.

Iskanje med novicami