Knjižnica Litija v torek, 24. marca 2014, gosti Vladimirja Habjana, slovenskega planinskega pisca, urednika Planinskega vestnika, novinarja in fotografa. Prireditev sodi v sklop praznovanj 110-letnice Planinskega društva Litija. Prijazno vabljeni!

Marčna številka Planinskega vestnika se s temo meseca povzpne na razgledne stolpe naših hribov in gora ter prinaša zanimiva intervjuja z Nušo Romih Masnoglav in Nicolasom Potardom. Odpelje nas na turnosmučarske tritisočake Visokih Tur in ponudi še obilo drugega čtiva, ki ga ne gre spregledati. Planinski vestnik - že 120 let naš nepogrešljivi spremljevalec na planinskih poteh.

Ob 120-letnici Planinskega vestnika smo se odločili, da 200 novim naročnikom podarimo nahrbtnik in pohodniške palice - zanimanje je veliko, nekaj nagrad pa še čaka nove bralce najstarejše slovenske revije. Pokroviteljica akcije je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.

5. seja Upravnega odbora Planinske Zveze Slovenije (UO PZS) je bila 5. marca 2015 v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Prisotnih je bilo 21 od 23 članov, ki so se pripravljali na skupščino PZS, ki bo 11. aprila 2015 v Sevnici.

Kronične nenalezljive bolezni, med katerimi so najpogostejše srčno-žilne, rakaste, sladkorna bolezen tipa 2, različne bolezni dihal in osteoartritis, so osrednji problem javnega zdravja. Letni stroški zdravljenja so ocenjeni na trilijone dolarjev. V povezavi s temi boleznimi, ki so v preteklosti veljale za bolezni starejše populacije, letno umre vsaj 36 milijonov ljudi. V današnjem času pa se zaradi spremenjenega načina življenja z vse manj telesne aktivnosti in vedno več stresa pogosto pojavljajo pri vse mlajših ljudeh. Skupna smrtnost telesno neaktivnih ljudi je večja za 20 do 30 odstotkov. Torej lahko na tem področju pomagamo tako, da planinstvo vključimo v sistem za preprečevanje in zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni – pri otrocih, starših, starih starših, tetah, stricih, prijateljih in znancih vseh starosti.

Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh, razstava, ki je nastala ob jubileju najstarejše slovenske revije, je vse do konca marca na ogled v Knjižnici Otona Župančiča v središču Ljubljane.

Nekoliko prej kot običajno objavljamo uvodnik marčnega Planinskega vestnika.

Uvodni večer 9. festivala gorniškega filma Domžale sta zaznamovala dva slovenska filma, pri nastajanju katerih je sodelovala tudi Planinska zveza Slovenije: dokumentarni film Tone, javi se!, ki opisuje gorniško pot staroste slovenskega alpinizma Toneta Škarje, ter ob 120-letnici simbola slovenstva filmska pripoved Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!.

V ponedeljek, 23. febuarja 2015, se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja 9. festival gorniškega filma Domžale, ki znova prinaša pet dni izjemnih planinskih doživetij v dolini, med njimi tudi premiero filma o Tonetu Škarji, razstavo ob 120-letnici Planinskega vestnika, podelitev priznanj najboljšim v alpinizmu in športnem plezanju ter srečanje s člani legendarne odprave Makalu 1975. Prijazno vabljeni!

To je bil sproščen, občasno šegav popoldanski klepet dveh dolgoletnih znancev, ''društvenikov''. Rudi je dobesedno pravkar priletel iz višav. Njegovi zvesti upokojenski pohodniki so ga ob dvestotem planinskem izletu počastili z dveurnim letalskim poletom nad številnimi potmi, ki so jih skupaj prehodili od Bovca do rodne Bele krajine in nazaj.

120 let potem, še vedno izhaja. Tokrat seveda o stodvajsetletnici, sledijo pa stalne rubrike: kolumni, varstvo narave, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, pisma bralcev, planinska organizacija, TNP in V spomin.

V dneh pred izidom jubilejne februarske številke Planinskega vestnika smo zbrali nekaj medijskih odmevov ob častitljivem jubileju revije, ki že 120 let piše zgodovino slovenskega planinstva.

Zgodbe o zmagah in porazih, prvenstvenih dosežkih velikanov in smelih korakih malih junakov, uresničenih sanjah in zanesenjaških načrtih. Alpinizem, plezanje, avantura, gorska narava in kultura na filmskem platnu. Na 9. festivalu gorniškega filma Domžale, ki bo med 23. in 27. februarjem 2015 povabil v Ljubljano, Domžale, Celje in na Ptuj.

5 držav, tri vojne, 9 predsednikov slovenske planinske organizacije, 8 urednikov – in še vedno ga radi beremo!

Ob 120-letnici Planinskega vestnika prvim 200 novim naročnikom podarimo nahrbtnik in pohodniške palice. Pokroviteljica akcije je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.

Zaradi vremenskih razmer smo odpovedali jubilejno prireditev ob 120-letnici Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, ki naj bi se v Slovenskem planinskem muzeju odvila v petek, 6. februarja. Nov termin prireditve bomo sporočili v prihodnjih dneh, v nedeljo, 8. februarja, pa se doma s Planinskim vestnikom v rokah spomnili na izid njegove prve številke daljnega leta 1895.

Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora na sončni strani Alp razveseljuje že 120 let. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje … in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta.

Ob 120. obletnici izida prve številke Planinskega vestnika vas vabimo na prireditev z naslovom Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh, ki bo v petek, 6. februarja 2015, ob 18.00 uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. V pogovoru z izbranimi sogovorniki bomo v sliki in besedi osvetlili vlogo in pomen Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije. Zaradi vremenskih razmer smo prireditev ODPOVEDALI.

Elico sem najprej slišal, čez dobro uro pa tudi – prvič – videl. Z Damjanom Slabetom sva v Ospu plezala smer Luknja. Stal sem v veliki niši, vdolbini sredi stene (od tod ime smeri), ga varoval, s strahom gledal obledele prusike in gurtne na stojišču in premišljeval: "Bi tole zdržalo padec?" Nenadoma sem iz globine zaslišal ženski glas: "Hej, ti, v Luknji! Previsoko si, tam ne boš mogel. Spusti se malo niže in potem nadaljuj počez proti levi."

Ko je bog ljudstvom sveta delil zemljo, na kateri naj bi si vsako ustvarilo svojo domovino, so v vrsti čakali tudi mirni in skromni Bohinjci. Vsi so se prerivali v želji po čim lepšem in večjem kosu, le Bohinjci so tiho čakali, da pridejo na vrsto. Ker so druga ljudstva zase odločno zahtevala kar najlepše dele sveta, je teh, ko so na vrsto končno prišli Bohinjci, zmanjkalo. In vendar skromni Gorenjci od boga niso hoteli nič več kot tisto, kar jim je lahko dal. Boga je ganila skromnost teh ljudi, zato jih je sklenil nagraditi – dal jim je zemljo od »svojega«. Bohinjci še danes pravijo, da je njihov svet tako lep zato, ker jim ga je bog »od svojega dal«.