torek, 24. februar 2015PZS
Tone, javi se! premierno na festivalu gorniškega filma
Uvodni večer 9. festivala gorniškega filma Domžale sta zaznamovala dva slovenska filma, pri nastajanju katerih je sodelovala tudi Planinska zveza Slovenije: dokumentarni film Tone, javi se!, ki opisuje gorniško pot staroste slovenskega alpinizma Toneta Škarje, ter ob 120-letnici simbola slovenstva filmska pripoved Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!.
V ponedeljek, 23. februarja 2015, je bil na 9. festivalu gorniškega filma Domžale premierno predvajan težko pričakovani dokumentarni film Boštjana Slatenška Tone, javi se!, ki je razveseljivo napolnil Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Scenarij za film sta soustvarila Slatenšek in Urban Golob, brez težav pa so tudi z legendo slovenskega alpinizma našli skupni filmski jezik, je po premieri poudaril dobro razpoloženi Tone Škarja, legendarni vodja alpinističnih odprav Planinske zveze Slovenije v Himalajo, ki je za svoje dosežke lani prejel nagrado za življenjsko delo na področju alpinizma. »Gore ostajajo enake, mi se spreminjamo,« v pripovedno domišljenem in mestoma zelo pretresljivem filmu na glas razmišlja glavni protagonist, ki je gore kot vodja dvanajstih odprav doživljal skozi prizmo članov vsake posamične, tudi tistih, ki so ostali na gori ali pa spoznali neuklonljivost Tonetovega značaja. Dokumentarni film, ki spremlja njegovo pot od jugoslovanske odprave na Everest leta 1979 do odprave na Kangbačen leta 2007, odpira tako bridka in tragična kot tudi zmagoslavna poglavja Škarjevega odpravarskega življenja in hkrati zgodovine slovenskega alpinizma.
Film Tone, javi se! bo predvajan tudi drugod po Sloveniji (o datumih projekcij bomo obveščali na spletnih straneh PZS), prav tako ga bo videti na TV Slovenija. Če ste zamudili premiero, si lahko ogledate napovednik filma in preberete intervju s Tonetom Škarjo v Dnevniku.
Isti dan je na festival gorniškega filma privabila gledalce tudi filmska pripoved Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!. Režiser Vojko Anzeljc je tudi v tem filmu ohranil dinamiko Sfinge, ki jo je prav tako režiral, skupaj s soscenaristoma Gorazdom (ki je tudi glavni pripovedovalec v filmu in restavrator, ki je prevzel nalogo izdelave novega stolpa) in Iztokom Lemajičem pa so – tudi po zaslugi hudomušnega in vizionarskega Jakoba Aljaža – ustvarili zabaven dokumentarni poklon simbolu slovenstva ob njegovi 120. obletnici. A to ni edina planinska 120-letnica letos, saj takšen jubilej praznuje tudi Planinski vestnik, najstarejša slovenska še izhajajoča revija. Razstavi o obeh častitljivih slavljencih - Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh in Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo - si lahko še do petka ogledate v II. preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani.
V petek, 27. februarja, se ob 18. uri v Linhartovi dvorani CD obeta še en poblisk v zgodovino: edinstveno srečanje s člani odprave Makalu 1975 ob 40-letnici prvega slovenskega vzpona na himalajski osemtisočak. Odprava pod vodstvom legendarnega Aleša Kunaverja je oktobra 1975 preplezala južno steno Makaluja (8463 m) po prvenstveni smeri in s tem dosežkom postavila Slovenijo ob bok himalajskim velesilam. Vrh je, ob izjemni podpori preostalih članov odprave, doseglo kar sedem plezalcev: Stane Belak, Marjan Manfreda (brez uporabe dodatnega kisika), Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Vzpon še danes šteje med največje dosežke svetovnega himalajskega plezanja in je bil odlična osnova ter vzpodbuda za vse nadaljnje slovenske dosežke v najvišjem gorstvu sveta. Še pred dogodkom lahko preberete pogovor z Ivčem Kotnikom in Jankom Ažmanom za Planet Siol.net.
Na 9. festivalu gorniškega filma Domžale lahko še vse do petka ujamete odlične filme o alpinizmu, plezanju, gorah, športu in avanturi ter gorski naravi in kulturi. Celoten festivalski program je najti na tej povezavi.
Manca Čujež
Film Tone, javi se! bo predvajan tudi drugod po Sloveniji (o datumih projekcij bomo obveščali na spletnih straneh PZS), prav tako ga bo videti na TV Slovenija. Če ste zamudili premiero, si lahko ogledate napovednik filma in preberete intervju s Tonetom Škarjo v Dnevniku.
Isti dan je na festival gorniškega filma privabila gledalce tudi filmska pripoved Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!. Režiser Vojko Anzeljc je tudi v tem filmu ohranil dinamiko Sfinge, ki jo je prav tako režiral, skupaj s soscenaristoma Gorazdom (ki je tudi glavni pripovedovalec v filmu in restavrator, ki je prevzel nalogo izdelave novega stolpa) in Iztokom Lemajičem pa so – tudi po zaslugi hudomušnega in vizionarskega Jakoba Aljaža – ustvarili zabaven dokumentarni poklon simbolu slovenstva ob njegovi 120. obletnici. A to ni edina planinska 120-letnica letos, saj takšen jubilej praznuje tudi Planinski vestnik, najstarejša slovenska še izhajajoča revija. Razstavi o obeh častitljivih slavljencih - Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh in Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo - si lahko še do petka ogledate v II. preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani.
V petek, 27. februarja, se ob 18. uri v Linhartovi dvorani CD obeta še en poblisk v zgodovino: edinstveno srečanje s člani odprave Makalu 1975 ob 40-letnici prvega slovenskega vzpona na himalajski osemtisočak. Odprava pod vodstvom legendarnega Aleša Kunaverja je oktobra 1975 preplezala južno steno Makaluja (8463 m) po prvenstveni smeri in s tem dosežkom postavila Slovenijo ob bok himalajskim velesilam. Vrh je, ob izjemni podpori preostalih članov odprave, doseglo kar sedem plezalcev: Stane Belak, Marjan Manfreda (brez uporabe dodatnega kisika), Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Vzpon še danes šteje med največje dosežke svetovnega himalajskega plezanja in je bil odlična osnova ter vzpodbuda za vse nadaljnje slovenske dosežke v najvišjem gorstvu sveta. Še pred dogodkom lahko preberete pogovor z Ivčem Kotnikom in Jankom Ažmanom za Planet Siol.net.
Na 9. festivalu gorniškega filma Domžale lahko še vse do petka ujamete odlične filme o alpinizmu, plezanju, gorah, športu in avanturi ter gorski naravi in kulturi. Celoten festivalski program je najti na tej povezavi.
Manca Čujež
