Veselimo se, majhni in veliki ljubitelji dobrih zgodb! Na svetlem je zbirka desetih pravljic iz čarne dežele v zadnji dolini pod Triglavom, kjer prijateljujejo vile, škrati, Krivopete in gozdne živali, s katerimi se je nekaj časa družila tudi mestna pitbulka z do vrha in še čez napolnjenim košem ljubezni v srcu, da so se njene topline nalezli vsi prebivalci Pravljičarije. Pod pravljične zgodbe iz planinskega sveta se podpisuje Kristina Menih, ki jo bralci Planinskega vestnika že poznajo po prisrčnih, izvirnih in poučnih pravljicah.

Štiričlanska ocenjevalna komisija nagradnega fotonatečaja #LjubimGore, ki ga je z uredništvom Planinskega vestnika in v sodelovanju s podjetjem CEWE, d. d., organizirala Planinska zveza Slovenije, je imela tudi letos zahtevno nalogo, da je med skoraj 300 prejetimi fotografijami izbrala šopek najboljših, ki bodo od 7. decembra na ogled v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Vremenska slika tako v sliki kot v besedi je sestavni del vsake vremenske napovedi. Najpogostejše besede, ki jih zasledimo v njej, so cikloni ali območja nizkega zračnega tlaka, anticikloni ali območja visokega zračnega tlaka, (hladna) vremenska fronta, jugozahodni veter, severovzhodni veter, višinsko jedro hladnega zraka, toplejši, bolj vlažen zrak, hladnejši, bolj suh zrak, območje enakomernega zračnega tlaka in podobno.

"Bil je to eden prvih ženskih alpinističnih tečajev sploh, ker razen v Sovjetski zvezi alpinske organizacije sličnih tečajev do sedaj niso prirejale." S temi besedami v Planinskem vestniku, ki je izšel septembra 1949, na straneh 213 in 214 med novicami neznani avtor komentira organizacijo prvega ženskega alpinističnega tečaja v Jugoslaviji.

Planinska zveza Slovenije tudi letos z uredništvom Planinskega vestnika in v sodelovanju s podjetjem CEWE, d. d., razpisuje nagradni fotonatečaj z naslovom #LjubimGore, ki poteka do vključno 15. oktobra 2018. Sodelujte v fotonatečaju za najboljšo poletno planinsko fotografijo in se potegujte za bogate nagrade: kamero GoPro in kupone za izdelke CEWE. Vsak udeleženec prejme bon v vrednosti 10 evrov za naročnino na Planinski vestnik in nakup fotoknjige.

Planinski koledar 2019 - prepriča in začara … z ličnim izgledom, z velikimi kvadratki za vpis termina pri zobozdravniku, šolske predstave hčerke ali karate nastopa vnuka. Predvsem pa s fotografijami čudovitih slovenskih gora v vseh letnih časih.

Jutri izide dvojna poletna številka Planinskega vestnika. Julijsko in avgustovsko gorsko branje tako ne bo izostalo.

»Nocoj smo že veliko slišali o izjemnem, briljantnem vodstvu sira Johna Hunta, a tudi večino od prej opravljenih enajstih ekspedicij na Mount Everest so vodili odlični posamezniki, pa jim je vseeno spodletelo. Poslušali smo o zavidljivih veščinah naših alpinistov, a člani vseh prejšnjih odprav na Everest so bili visoko usposobljeni plezalci, pa jim ni uspelo doseči vrha. Slišali smo tudi o briljantni logistiki, toda večina prejšnjih ekspedicij je bila enako dobro organizirana in izvedena, pa jim je spodletelo. Nocoj bi rad nekaj več povedal o najpomembnejšem razlogu, zakaj je odpravi na Everest leta 1953 uspelo tam, kjer so vse prejšnje zatajile. To sta delo in prispevek nikoli opevanega resničnega heroja Everesta − dr. Griffitha Pugha.«

V junijski številki Planinskega vestnika smo šli na ferate - zavarovane plezalne poti. Objavljamo obširen test različnih samovarovalnih kompletov, različne lestvice težavnosti zavarovanih plezalnih poti in opozarjamo, da se na take poti odpravljate samo s testirano opremo.

Po sklepu Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je Planinska zveza Slovenije 11. junija 2018 prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2017, in sicer za izjemne dosežke pri opravljanju in promociji prostovoljskega dela.

Celodnevno planinsko dogajanje na Rogli, doživetja za mlade planince, družine in odrasle, vodeni planinski in turnokolesarski izleti, plezanje na plezalnem stolpu, predstavitev gorskega reševanja, osrednja prireditev s sprevodom praporščakov in še več je dobrih razlogov, da se nam v soboto, 16. junija 2018, pridružite na Rogli. Prisrčno vabljeni!

Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Šoštanju, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Bojana Rotovnika nasledil Jože Rovan. Kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist in turnokolesarski vodnik desetletja vpet v delo planinske organizacije je nekdanji podpredsednik PD Ljubljana-Matica odgovorno funkcijo vodenja PZS, ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji z več kot 57 tisoč člani, prevzel ob veliki podpori delegatov planinskih društev. Podpredsedniki v mandatnem obdobju 2018-2022 bodo Miro Eržen, Roman Ponebšek, Irena Mrak in Martin Šolar.

V sejni sobi Planinske zveze Slovenije je v sredo, 18. aprila 2018, potekalo redno letno srečanje podpisnic Dogovora o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je bil novembra 2011 sklenjen med Planinsko, Ribiško, Lovsko, Turistično, Čebelarsko in Kinološko zvezo Slovenije. Članice skupine nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki se jim je lani pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije, so bile popolnoma enotne glede vseh obravnavanih tem.

Ta teden prestolnica diha v znamenju 23. Slovenskih dnevov knjige in Planinska založba PZS vas tudi letos pričakuje z vrsto sejemskih ugodnosti, že preverjeno zakladnico planinskih vodnikov, zemljevidov in leposlovja ter planinskim darilom pri vsakem nakupu. Letos na novi lokaciji v Atriju Pošte Slovenije na Čopovi v Ljubljani. Na knjižno snidenje od 18. do 22. aprila 2018!

Ne ravno v smislu zaščite pred vremenskimi neprijetnostmi, pa vendar tudi zato. Svoj prostor in streho nad glavo potrebuje tako človek kot podjetje ali organizacija, če želi nemoteno funkcionirati.

Naslovni članek o Marmarolah je delo raziskovalnih bratov Turk. Sledi več prispevkov o Pavletu Šeguli, nedavno preminulemu gorskemu reševalcu, piscu več priročnikov o varnejšem obiskovanju gora, med njimi sta tudi priročnika za planince Nevarnosti v gorah in Sneg, led, plazovi.

Daljnega leta 1961 sem bil s kamniško odpravo prvič na Mont Blancu (4810 m), najvišjem vrhu Evrope. Najmanj toliko kot trofeja je bil vzpon pomemben za aklimatizacijo na plezalne ture naslednjih dni.

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000.

Prav krasno je bilo 16. in 17. marca 2018 na sedmem srečanju vodstev Planinske zveze Slovenije (PZS) in Hrvaške planinske zveze (HPS) na Krasnem na Velebitu, kjer so v planinskem okolju ter prijetnem prijateljskem in delovnem vzdušju zaznamovali tudi dobrega četrt stoletja slovensko-hrvaškega sodelovanja na ravni planinskih zvez.

Na Slovenskem smo dobili prve pooblaščene gorske vodnike proti koncu 19. stoletja. Gorski vodniki iz Zgornje Savske doline tedaj niso veljali za posebno sposobne plezalce, izjema je bil Kranjskogorčan Janez Pečar (1862–1949), po domače Bobek.