sreda, 14. november 2018, ob 9.40 uriPZS

Pravljičarija pod Triglavom za prav vse po vrsti!

Veselimo se, majhni in veliki ljubitelji dobrih zgodb! Na svetlem je zbirka desetih pravljic iz čarne dežele v zadnji dolini pod Triglavom, kjer prijateljujejo vile, škrati, Krivopete in gozdne živali, s katerimi se je nekaj časa družila tudi mestna pitbulka z do vrha in še čez napolnjenim košem ljubezni v srcu, da so se njene topline nalezli vsi prebivalci Pravljičarije. Pod pravljične zgodbe iz planinskega sveta se podpisuje Kristina Menih, ki jo bralci Planinskega vestnika že poznajo po prisrčnih, izvirnih in poučnih pravljicah.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Pravljičarija pod Triglavom, namenjena otrokom in odraslim, je zbirka desetih pravljic publicistke, priznane pravljičarke in pripovedovalke Kristine Menih, ki jih je z ilustracijami obogatil Jernej Kovač Myint. V zadnji dolini pod Triglavom se končuje človeku poznano življenje in se začenja domišljijski svet sanj. V svetu drugačnih zgodb se ne glede na razlike pletejo povezave poštenih duš, ki mislijo dobro. Prijateljstva med hišno ljubljenko, pitbulko Dixie, medvedom Demom, ježkom Pleškom, vilami, škrati in drugo visokogorsko in obmorsko druščino so še kako mogoča, zanimiva in tudi poučna.

Pravljice:
  • Zakaj v Kranju ni morja?
  • Dixie v planinskem svetu
  • Ježek Plešek in ježka Nežika
  • Vlado in lisjak Lisko
  • Lein prvi vzpon na Triglav
  • Januarske prigode svizca Zvisa in njegove sestrične Mične
  • Spomladanske težave medveda Dema
  • Vrtni palček in gozdni škrat
  • Zgodba o izgubljenem gumbu
  • Gorska vila in Krivopete

pravljicarija_pod_triglavom_ilustracija_jernej_kovac_myint
Ježek Plešek in ježka Nežika iz Pravljičarije pod Triglavom - ilustracija Jerneja Kovača Myinta

"Je že res, da je v naravi vse manj nerazloženega in neznanega, a pridiha skrivnostnosti vseeno ne more potlačiti še tako utemeljen znanstvenikov "hladni razum". Legende se prenašajo iz roda v rod že tisočletja, duh gorskih bitij je prisoten vedno in povsod. Zakaj bi zatrli domišljijo in hrepenenja, ki nas vznemirjajo in nam radostijo življenje? Res ni mogoče, da se "vkup vzamejo" tudi ti, ki so si drugače v laseh? O tem nas sicer prepričujejo stereotipi, a nič ni nemogočega - pa skujmo nove! V svetu drugačnih zgodb se ne glede na razlike pletejo povezave poštenih duš," je knjigo na pot pospremila urednica Anka Rudolf ter dodala: "Vsekakor navdušujoče branje za prav vse po vrsti!"

Kristina Menih, s statusoma samostojne kulturne ustvarjalke - književnice in performerke, novinarka, ki je dobro desetletje kot dopisnica z Obale sodelovala z dnevnikom Večer, publicistka, soavtorica priročnikov in pionirka sprostitvenih tehnik za sproščanje otrok, pobudnica sprostitvene in ekološke vzgoje, pravljičarka, zbiralka življenjskih zgodb, avtorica romana Lešnikova torta usodnih vezi, pripovedovalka zgodb za odrasle in otroke. Njene pravljice so objavljene na radiu Trst A, na Radiu Slovenija, na dveh zgoščenkah in v knjigah. Poldrugo leto uspešno sodeluje s Planinskim vestnikom.

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

sreda, 18. marec 2026

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.

Februarski Vestnik se potepa po svetu

Februarski Vestnik se potepa po svetu

torek, 17. februar 2026

V februarski številki Planinskega vestnika je tema meseca Potep po svetu. Z različnimi avtorji se potepamo po himalajskih enoslednicah, pa po Azerbejdžanu, v vertikali Armenije in na vulkanski gori na Baliju. Zanimive izkušnje in čudovite fotografije, ki so jih avtorji pospremili z marsikaterimi praktičnimi nasveti.

Januarski Vestnik o filmu ZaPisane gore ob 130-letnici PV

Januarski Vestnik o filmu ZaPisane gore ob 130-letnici PV

ponedeljek, 19. januar 2026

Gore so bile Slovencem od nekdaj prizorišče zgodb, legend in mitov, pozneje tudi nosilke narodne identitete in ogledalo nekega časa. Ko se je planinska beseda pred 130 leti začela zapisovati v Planinskem vestniku, je dobila trajno obliko; in ko se je preselila na filmski trak, je dobila svoj obraz, gibanje in glas. Tokratna tema meseca se posveča tej povezavi - gorniškemu filmu kot podaljšku pisane planinske besede. Osrednje mesto tokratne teme januarskega Planinskega vestnika s ponosom namenjamo novemu dokumentarnemu filmu, ki bo prikazal zgodbo Planinskega vestnika.

Iskanje med novicami