torek, 3. december 2013PZS
Kdo je prerezal Paulino vrv?
V tokratni številki Planinskega vestnika, december 2013, bo osrednja tema namenjena alpinistki Pavli Jesih in predstavi Pavla nad prepadom. Odlično temo je pripravila Marta Krejan. Nekaj iskrivih besedil si lahko preberete že sedaj in predvsem VABLJENI v četrtek, 5. decembra, ob 19. uri na krstno uprizoritev predstave Pavla nad prepadom!
Opomba: Paulina
pranečakinja Jakica je pojasnila, da se je teta navadno podpisovala s Paula, ne
Pavla, kot smo vajeni, zato naj vas pri branju ne zmoti, da uporabljamo oba
načina.
Premiera predstave PAVLA NAD PREPADOM Andreja E. Skubica: četrtek, 5. december, ob 19.00; ponovitve: sobota, 7. december, ob 19.00 ter: 29. 1. ob 19.30, 30. in 31. 1., 1. 2. ob 19.30, 13. in 14. 2. ter 9. in 10. 3. 2014.
Slovensko mladinsko gledališče. Režiser Matjaž Pograjc.
Pomembno: vsi člani PZS imajo cenejši nakup vstopnic, in sicer: namesto 15,50 EUR so vstopnice po ceni 9,50 EUR. S seboj imejte planinsko izkaznico s plačano članarino za tekoče leto.
Več o predstavi, nakupu vstopnic >>>.
Pravi prijatelji so redki
Kdo je prerezal Paulino vrv?
Besedilo: Marta Krejan
To, da eno najboljših evropskih, če ne kar svetovnih alpinistk v letih med obema vojnama, ki je izredno vplivala na razvoj alpinizma, poznamo predvsem zaradi preplezanega osrednjega stebra severne triglavske stene, Čopovega stebra (mnogi najbrž samo zato), je pravzaprav precej krivično. Paula Jesih in Mira Marko Debelak, tudi njo je treba omeniti, sta bili v času pred vojno in po njej, kot pravi Bine Mlač v Velikih pionirjih alpinizma, nekaj nepojmljivega: na svetu je ni bilo druge plezalke, ki bi plezala prva v navezi, da o prvenstvenih smereh sploh ne govorimo.[1]
V letih, ko je bila Paula Jesih kot alpinistka najbolj aktivna, je bila pogosto omenjena v Planinskem vestniku, a ne le kot protagonistka v zgodbah, ki so opisovale nove smeri v gorah, bila je tudi avtorica mnogih besedil in fotografij. Sprva nekoliko suhoparno popisovanje tur je sčasoma popestrila s subjektivnim opisovanjem, zanimivimi pridevniki, slikovitimi besednimi zvezami, znala pa je biti tudi zelo ostra. Iz teh njenih zapisov lahko torej razberemo, da je bila resnično večplastna, inteligentna, samosvoja, srčna in trmasta ženska, prevladujoč hladen razum pa je precej dobro skrival njeno čustveno plat.
Niso pa vse to edini razlogi, zaradi katerih si Paula Jesih zasluži pomembno mesto v knjigi naše zgodovine. Njena skrivnostna in manj znana, za večino povsem neznana zgodba, ki se je začela pisati po letu 1933, ko se je poškodovala pri padcu med plezanjem v Veliki Mojstrovki, ima za razvoj naše zgodovine predvsem na kulturnem področju, najbrž ne bo narobe, če rečem tudi političnem, ravno tako velik pomen. Kaj se je zgodilo s Paulo podjetnico, lastnico kinematografov, ki je premišljeno in zvito mnogim pomagala preživeti vojno, po njej pa je po dolgem sušnem plezalnem obdobju preplezala smer svojega življenja, sta poskušala odkriti in s predstavo Pavla nad prepadom razkriti pisatelj Andrej E. Skubic in gledališki režiser Matjaž Pograjc.
------------------------------------------------------
[1] Bine Mlač: Veliki pionirji alpinizma II. Didakta, 1994, str. 155-173
Pavla in njen prepad
Bitke Pavle Jesih
Besedilo: Andrej E. Skubic[1]
Ideja za besedilo je bila Pograjčeva. V začetku oktobra 2012 me je nagovoril, če bi napisal dramo o Miri Marko Debelak ali Pavli Jesih. Plezanje je način premagovanja sveta, je dejal, a tekst mora biti o eni od njiju: ker ti sta morali premagati še moške. In sta jih.
Nisem vajen pisati po naročilu in nobeno od imen mi ni pomenilo nič, niti plezanje. A zadržka sta bila hitro mimo ob prebiranju biografij: sta fascinantni. Za razliko od tri leta mlajše Debelakove, ki je nesrečno - a ne aristotelovsko tragično - umrla sredi življenjskih moči, me je ob Pavli Jesih pritegnil skoraj filmski detajl: »Poznala je novo politično elito, a ponos ji ni dal, da bi se prilagodila. /.../ Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete.«
------------------------------------------------------
[1] Dr. Andrej E. Skubic, avtor drame Pavla nad Prepadom, je slovenski pisatelj in prevajalec; med drugim je za roman Grenki med leta 2000 dobil nagrado kresnik.
»Smrt povprečnim, svoboda drugačnim«
Režiser Matjaž Pograjc in pozabljena ženska
Pogovarjala se je Marta Krejan
»Leta, ki sledijo, bodo našla mesto v kakšni drugi knjigi. Ta je že dovolj debela, da je postala dolgočasna. Basta.« Tako je gledališki režiser Matjaž Pograjc zapisal v eni svojih predstavitev nekaj let nazaj. Druga knjiga nastaja, glede na vse, kaj Pograjc počne, morda že tretja; da ne bodo predebele ... V njegovi pravkar nastajajoči knjigi ima svoje poglavje tudi Pavla Jesih. Pograjc se spogleduje s plezanjem, govori o pozabljenih ženskah, je pa s Pavlo povezan še drugače: tudi ona se je ukvarjala z umetnostjo, in sicer s filmsko. Poznamo jo alpinistko, poznamo njene zgodbe iz Stene, občudujemo njeno vztrajnost ..., zelo slabo pa poznamo njeno zgodbo po padcu v Veliki Mojstrovki. Matjaž Pograjc je režiser gledališke predstave, drame Andreja E. Skubica, v kateri vzporedno tečeta dve Pavlini zgodbi: preplezan osrednji steber v Steni in izgubljena bitka zaradi ideologij in vztrajanja pri lastnih etičnih načelih.
Predstava o Pavli je vaša ideja in Andrej E. Skubic je dramo napisal po vašem predlogu. Zakaj alpinistka? Zakaj Pavla?
Izvirni greh izbire je predvsem moj in izvira že daleč nazaj, ko sem v roke dobil knjigo z naslovom Pozabljene ženske 19. in 20. stoletja. Tistikrat smo se z latvijskimi kolegi v predstavi »Show your face!« ukvarjali s polpreteklo umazano zgodovino, ko so po drugi svetovni vojni nešteto Latvijcem in Slovencem odvzeli lastnino, dovoljenje za delo, enakovrednost in identiteto, ker si niso izmaličili svojega obraza z režimskim kimanjem tedanji povojni oblasti in ostali še naprej samosvoji in drugačni. Takrat smo tisoč obrazov nadomestili z enim samim karakterjem, smučarskim kombinezonom triletnega otroka, ki sploh ni imel obraza, imel pa je veliko srce. Prisegel pa sem, da bom nekoč pokleknil pred kakšno pozabljeno žensko iz skrivnostne knjige. Ker se sam mučim s plezanjem, je bila Pavla Jesih logična izbira. Potem sem šel v boj z Andrejem E. Skubicem in mu seveda ponudil tudi Miro Marko Debelak, da bi bilo najino ruvanje za štorijo sočnejše. Na svojo srečo in moj mir se je tudi on odločil za Pavlo in tako je začetek moje blodnje končno s praizvedbo Andrejevega teksta dobil tudi svoj konec.
V sodni dvorani je Pauli stala ob strani dr. Ljuba Prenner, foto Marta Krejan
Paula se ni bala nikogar, foto Marta Krejan
Več: Celotno temo, pogovor in članke boste lahko prebrali v Planinskem vestniku, december 2013.
Premiera predstave PAVLA NAD PREPADOM Andreja E. Skubica: četrtek, 5. december, ob 19.00; ponovitve: sobota, 7. december, ob 19.00 ter: 29. 1. ob 19.30, 30. in 31. 1., 1. 2. ob 19.30, 13. in 14. 2. ter 9. in 10. 3. 2014.
Slovensko mladinsko gledališče. Režiser Matjaž Pograjc.
Pomembno: vsi člani PZS imajo cenejši nakup vstopnic, in sicer: namesto 15,50 EUR so vstopnice po ceni 9,50 EUR. S seboj imejte planinsko izkaznico s plačano članarino za tekoče leto.
Več o predstavi, nakupu vstopnic >>>.
Paula Jesih, foto arhiv družine Jesih
Pravi prijatelji so redkiKdo je prerezal Paulino vrv?
Besedilo: Marta Krejan
To, da eno najboljših evropskih, če ne kar svetovnih alpinistk v letih med obema vojnama, ki je izredno vplivala na razvoj alpinizma, poznamo predvsem zaradi preplezanega osrednjega stebra severne triglavske stene, Čopovega stebra (mnogi najbrž samo zato), je pravzaprav precej krivično. Paula Jesih in Mira Marko Debelak, tudi njo je treba omeniti, sta bili v času pred vojno in po njej, kot pravi Bine Mlač v Velikih pionirjih alpinizma, nekaj nepojmljivega: na svetu je ni bilo druge plezalke, ki bi plezala prva v navezi, da o prvenstvenih smereh sploh ne govorimo.[1]
V letih, ko je bila Paula Jesih kot alpinistka najbolj aktivna, je bila pogosto omenjena v Planinskem vestniku, a ne le kot protagonistka v zgodbah, ki so opisovale nove smeri v gorah, bila je tudi avtorica mnogih besedil in fotografij. Sprva nekoliko suhoparno popisovanje tur je sčasoma popestrila s subjektivnim opisovanjem, zanimivimi pridevniki, slikovitimi besednimi zvezami, znala pa je biti tudi zelo ostra. Iz teh njenih zapisov lahko torej razberemo, da je bila resnično večplastna, inteligentna, samosvoja, srčna in trmasta ženska, prevladujoč hladen razum pa je precej dobro skrival njeno čustveno plat.
Niso pa vse to edini razlogi, zaradi katerih si Paula Jesih zasluži pomembno mesto v knjigi naše zgodovine. Njena skrivnostna in manj znana, za večino povsem neznana zgodba, ki se je začela pisati po letu 1933, ko se je poškodovala pri padcu med plezanjem v Veliki Mojstrovki, ima za razvoj naše zgodovine predvsem na kulturnem področju, najbrž ne bo narobe, če rečem tudi političnem, ravno tako velik pomen. Kaj se je zgodilo s Paulo podjetnico, lastnico kinematografov, ki je premišljeno in zvito mnogim pomagala preživeti vojno, po njej pa je po dolgem sušnem plezalnem obdobju preplezala smer svojega življenja, sta poskušala odkriti in s predstavo Pavla nad prepadom razkriti pisatelj Andrej E. Skubic in gledališki režiser Matjaž Pograjc.
------------------------------------------------------
[1] Bine Mlač: Veliki pionirji alpinizma II. Didakta, 1994, str. 155-173
Pavla in njen prepad
Bitke Pavle Jesih
Besedilo: Andrej E. Skubic[1]
Ideja za besedilo je bila Pograjčeva. V začetku oktobra 2012 me je nagovoril, če bi napisal dramo o Miri Marko Debelak ali Pavli Jesih. Plezanje je način premagovanja sveta, je dejal, a tekst mora biti o eni od njiju: ker ti sta morali premagati še moške. In sta jih.
Nisem vajen pisati po naročilu in nobeno od imen mi ni pomenilo nič, niti plezanje. A zadržka sta bila hitro mimo ob prebiranju biografij: sta fascinantni. Za razliko od tri leta mlajše Debelakove, ki je nesrečno - a ne aristotelovsko tragično - umrla sredi življenjskih moči, me je ob Pavli Jesih pritegnil skoraj filmski detajl: »Poznala je novo politično elito, a ponos ji ni dal, da bi se prilagodila. /.../ Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete.«
 »Na meglo se nasloni!« Vse foto Marta Krejan |
 Paula in Joža v gledališki severni steni Triglava |
 »O tem, kar je moje, hočem sama odločati!« |
[1] Dr. Andrej E. Skubic, avtor drame Pavla nad Prepadom, je slovenski pisatelj in prevajalec; med drugim je za roman Grenki med leta 2000 dobil nagrado kresnik.
»Smrt povprečnim, svoboda drugačnim«
Režiser Matjaž Pograjc in pozabljena ženska
Pogovarjala se je Marta Krejan
»Leta, ki sledijo, bodo našla mesto v kakšni drugi knjigi. Ta je že dovolj debela, da je postala dolgočasna. Basta.« Tako je gledališki režiser Matjaž Pograjc zapisal v eni svojih predstavitev nekaj let nazaj. Druga knjiga nastaja, glede na vse, kaj Pograjc počne, morda že tretja; da ne bodo predebele ... V njegovi pravkar nastajajoči knjigi ima svoje poglavje tudi Pavla Jesih. Pograjc se spogleduje s plezanjem, govori o pozabljenih ženskah, je pa s Pavlo povezan še drugače: tudi ona se je ukvarjala z umetnostjo, in sicer s filmsko. Poznamo jo alpinistko, poznamo njene zgodbe iz Stene, občudujemo njeno vztrajnost ..., zelo slabo pa poznamo njeno zgodbo po padcu v Veliki Mojstrovki. Matjaž Pograjc je režiser gledališke predstave, drame Andreja E. Skubica, v kateri vzporedno tečeta dve Pavlini zgodbi: preplezan osrednji steber v Steni in izgubljena bitka zaradi ideologij in vztrajanja pri lastnih etičnih načelih.
Predstava o Pavli je vaša ideja in Andrej E. Skubic je dramo napisal po vašem predlogu. Zakaj alpinistka? Zakaj Pavla?
Izvirni greh izbire je predvsem moj in izvira že daleč nazaj, ko sem v roke dobil knjigo z naslovom Pozabljene ženske 19. in 20. stoletja. Tistikrat smo se z latvijskimi kolegi v predstavi »Show your face!« ukvarjali s polpreteklo umazano zgodovino, ko so po drugi svetovni vojni nešteto Latvijcem in Slovencem odvzeli lastnino, dovoljenje za delo, enakovrednost in identiteto, ker si niso izmaličili svojega obraza z režimskim kimanjem tedanji povojni oblasti in ostali še naprej samosvoji in drugačni. Takrat smo tisoč obrazov nadomestili z enim samim karakterjem, smučarskim kombinezonom triletnega otroka, ki sploh ni imel obraza, imel pa je veliko srce. Prisegel pa sem, da bom nekoč pokleknil pred kakšno pozabljeno žensko iz skrivnostne knjige. Ker se sam mučim s plezanjem, je bila Pavla Jesih logična izbira. Potem sem šel v boj z Andrejem E. Skubicem in mu seveda ponudil tudi Miro Marko Debelak, da bi bilo najino ruvanje za štorijo sočnejše. Na svojo srečo in moj mir se je tudi on odločil za Pavlo in tako je začetek moje blodnje končno s praizvedbo Andrejevega teksta dobil tudi svoj konec.
V sodni dvorani je Pauli stala ob strani dr. Ljuba Prenner, foto Marta Krejan
Paula se ni bala nikogar, foto Marta Krejan
Več: Celotno temo, pogovor in članke boste lahko prebrali v Planinskem vestniku, december 2013.
