četrtek, 17. oktober 2024

Naša najbolj nakodrana vezna pot v oktobrskem Vestniku

Tema oktobrske številke Planinskega vestnika, ki ga na naslovnici krasijo zlati macesni z Ledvičko v dolini Triglavskih jezer, je Idrijsko-Cerkljanska planinska pot v devetih etapah. Zakaj je dobila ta najbolj nakodrana vezna pot svoje mesto v Planinskem vestniku, kaj vse je na njej doživel naš odgovorni urednik Vladimir Habjan in kako jo vidi intervjuvanka Anka Rudolf, ki je poskrbela v PD Idrija za izid novega vodnika po tej poti, boste izvedeli v tem Vestniku.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Jezero v Ledvicah Dan Briški
Intervju smo naredili še z oskrbnico letošnje naj visokogorske koče Karmen Klauro, ki je letos praznovala tudi svojo desetletnico oskrbovanja najbolj priljubljene in pristne Češke koče na Spodnjih Ravneh. Zaupala nam je, kako poteka tako delo, kje črpa energijo, kakšni so njihovi gosti, od kod vse prihajajo in kaj pravijo o Slovenski planinski poti, pa tudi zakaj bi človek sploh obiskal to kočo v objemu Grintovcev, in zakaj je pri njih tako domače kot pri kakšni babici.

Še en pogovor pa je s področja znanosti. Svetovno uveljavljena mikrobiologinja Nina Gunde Cimerman nam je razkrila, katere so glive, ki ljubijo mraz in so prilagojene ekstremnim pogojem, kot so puščave, ledeniki, soline ... Po naši sogovornici so tuji znanstveniki celo poimenovali novo vrsto glive, domači pa jo nagradili s Zoisovim priznanjem.
In ob tem pišemo o prvem vpogledu v slovenske ledeniške mikrobe, o raziskavi, ki je še kako zanimiva.

Potepali smo se po svetu - med drugim na Tenerifih po vulkanu El Teide (in ugotovili, zakaj je to lepotec z napako) ter na trekingu po Islandiji, obujali spomine na plezalno-hribovske dni in kaj vse se v kočah lahko zgodi, pa iskali odgovore na vprašanja, ki jim pogosto ne vemo odgovora, a se nam odprejo, ko se potopimo v naravo. Raziskovali smo sledi stare fotografije kranjskega jegliča, šli na šodrovska nebesa (kje so, boste videli v članku), izpostavili delo prizadevne markacistke, s kolesom smo odkolesarili na Junsko goro na Koroškem. Pišemo o deseti akciji naj planinska koča - naj planinska koča je postala Koča na Žavcarjevem vrhu, naj visokogorska koča pa Češka koča. Spominjamo se nesreče turista na Triglavu, skupaj s prijatelji pa smo se odpravili tudi na Tinetov pohod ob dvajsetletnici smrti Tineta Miheliča.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na štiri etape po Idrijsko-Cerkljanski planinski poti, in sicer: etape 3, 4, 6 in 7: Vojsko-Hleviše, Hleviše-Javornik, Ledinsko Razpotje-Želin, Želin-Cerkno.

Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček (o jeseni), strip (o zavijanju s poti), literatura in planinska organizacija.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika
ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

 


Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

Majski Vestnik o ustvarjalnosti Damirja Šantka

petek, 16. maj 2025

V majski številki Planinskega vestnika izpostavljamo ustvarjalnost Damirja Šantka iz Planinske zveze Hrvaške, ki kar prekipeva od dejavnosti. Aktiven je v raznih odborih in komisijah, piše članke za revijo Hrvatski planinar, piše knjige o svojih gorniških podvigih na visoke in nižje vrhove, poroča o svojih potovanjih po vseh celinah sveta, piše zgodbe za otroke in mlade, se potaplja in o tem je napisal knjige, riše stripe, fotografira, pel in nastopal je z več ansambli, izdal več albumov ... Spoznajte torej nadvse zanimivega človeka in predvsem njegovo ustvarjalnost.

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Iskanje med novicami