četrtek, 17. oktober 2024

Naša najbolj nakodrana vezna pot v oktobrskem Vestniku

Tema oktobrske številke Planinskega vestnika, ki ga na naslovnici krasijo zlati macesni z Ledvičko v dolini Triglavskih jezer, je Idrijsko-Cerkljanska planinska pot v devetih etapah. Zakaj je dobila ta najbolj nakodrana vezna pot svoje mesto v Planinskem vestniku, kaj vse je na njej doživel naš odgovorni urednik Vladimir Habjan in kako jo vidi intervjuvanka Anka Rudolf, ki je poskrbela v PD Idrija za izid novega vodnika po tej poti, boste izvedeli v tem Vestniku.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Jezero v Ledvicah Dan Briški
Intervju smo naredili še z oskrbnico letošnje naj visokogorske koče Karmen Klauro, ki je letos praznovala tudi svojo desetletnico oskrbovanja najbolj priljubljene in pristne Češke koče na Spodnjih Ravneh. Zaupala nam je, kako poteka tako delo, kje črpa energijo, kakšni so njihovi gosti, od kod vse prihajajo in kaj pravijo o Slovenski planinski poti, pa tudi zakaj bi človek sploh obiskal to kočo v objemu Grintovcev, in zakaj je pri njih tako domače kot pri kakšni babici.

Še en pogovor pa je s področja znanosti. Svetovno uveljavljena mikrobiologinja Nina Gunde Cimerman nam je razkrila, katere so glive, ki ljubijo mraz in so prilagojene ekstremnim pogojem, kot so puščave, ledeniki, soline ... Po naši sogovornici so tuji znanstveniki celo poimenovali novo vrsto glive, domači pa jo nagradili s Zoisovim priznanjem.
In ob tem pišemo o prvem vpogledu v slovenske ledeniške mikrobe, o raziskavi, ki je še kako zanimiva.

Potepali smo se po svetu - med drugim na Tenerifih po vulkanu El Teide (in ugotovili, zakaj je to lepotec z napako) ter na trekingu po Islandiji, obujali spomine na plezalno-hribovske dni in kaj vse se v kočah lahko zgodi, pa iskali odgovore na vprašanja, ki jim pogosto ne vemo odgovora, a se nam odprejo, ko se potopimo v naravo. Raziskovali smo sledi stare fotografije kranjskega jegliča, šli na šodrovska nebesa (kje so, boste videli v članku), izpostavili delo prizadevne markacistke, s kolesom smo odkolesarili na Junsko goro na Koroškem. Pišemo o deseti akciji naj planinska koča - naj planinska koča je postala Koča na Žavcarjevem vrhu, naj visokogorska koča pa Češka koča. Spominjamo se nesreče turista na Triglavu, skupaj s prijatelji pa smo se odpravili tudi na Tinetov pohod ob dvajsetletnici smrti Tineta Miheliča.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na štiri etape po Idrijsko-Cerkljanski planinski poti, in sicer: etape 3, 4, 6 in 7: Vojsko-Hleviše, Hleviše-Javornik, Ledinsko Razpotje-Želin, Želin-Cerkno.

Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček (o jeseni), strip (o zavijanju s poti), literatura in planinska organizacija.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika
ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

 


Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

sreda, 18. marec 2026

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.

Februarski Vestnik se potepa po svetu

Februarski Vestnik se potepa po svetu

torek, 17. februar 2026

V februarski številki Planinskega vestnika je tema meseca Potep po svetu. Z različnimi avtorji se potepamo po himalajskih enoslednicah, pa po Azerbejdžanu, v vertikali Armenije in na vulkanski gori na Baliju. Zanimive izkušnje in čudovite fotografije, ki so jih avtorji pospremili z marsikaterimi praktičnimi nasveti.

Januarski Vestnik o filmu ZaPisane gore ob 130-letnici PV

Januarski Vestnik o filmu ZaPisane gore ob 130-letnici PV

ponedeljek, 19. januar 2026

Gore so bile Slovencem od nekdaj prizorišče zgodb, legend in mitov, pozneje tudi nosilke narodne identitete in ogledalo nekega časa. Ko se je planinska beseda pred 130 leti začela zapisovati v Planinskem vestniku, je dobila trajno obliko; in ko se je preselila na filmski trak, je dobila svoj obraz, gibanje in glas. Tokratna tema meseca se posveča tej povezavi - gorniškemu filmu kot podaljšku pisane planinske besede. Osrednje mesto tokratne teme januarskega Planinskega vestnika s ponosom namenjamo novemu dokumentarnemu filmu, ki bo prikazal zgodbo Planinskega vestnika.

Iskanje med novicami