115 let Planinskega vestnika

Planinski vestnik, ki izhaja vse od leta 1895, pokončno ohranja in razvija slovenstvo in z njim slovensko planinstvo in velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. V ponedeljek, 8.  februarja je tako minilo 115 let, odkar je izšla prva številka. Do danes je izšlo 109 letnikov te revije, ki je namenjena v prvi vrsti ljubiteljem gora, narave in ljubiteljem leposlovja. V svoji dolgi zgodovini je imel Planinski vestnik 8 urednikov, prvi je bil profesor Anton Mikuš, sedaj pa ga ureja Vladimir Habjan.  Ob 115-letnici je letos izšel Planinski vestnik prvič na velikem formatu. Revija je s tem dobila novo grafično podobo z boljšimi fotografijami, čemur se je prilagodila  tudi vsebina, ki ponuja še več koristnih informacij za obiskovanje gora. Temu so namenjene posebne strokovne priloge na sredini revije, več bo reportaž iz domačih gora, bralcem pa bo omogočeno tudi spoznavanje tujih gorstev.
_____________________________________________________________________________________________________
 

O Planinskem vestniku

Planinski vestnik (kratica je PV, Slovenski pravopis) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja! Planinski vestnik se je v svoji prvi številki februarja 1895 predstavil javnosti z naslednjim programom: "Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1985. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike".

O vsebini

Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev. Kakšno vsebino je prinašal? Zvrsti so res raznovrstne, v PV najdemo: informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih, pa do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljubno znanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.

Številke in podatki

V dobi pred prvo svetovno vojno od 1895 do 1914 je izšlo 20 letnikov PV, v prvi Jugoslaviji od 1921 do 1940 20 letnikov, med drugo vojno od 1941-1944 4 letniki v zelo skrčenem obsegu, 1945 enoten (1) letnik z naslovom Planinski zbornik, 1946 in 1947 2 letnika z nazivom Gore in ljudje , nato pa vključno do leta 2009 62 letnikov z običajnim imenom Planinski vestnik . Izšli sta še dve letni poročili za 1893. in 1894. leto in prehodna številka za leto 1915-1919. Skupaj je torej do danes izšlo 109 letnikov Planinskega vestnika, leto 2010 je stodeseti letnik revije.

Konec leta 1940 je izšlo Splošno kazalo za 40 letnikov (uredil Josip Wester), leta 1951 je izšlo Splošno kazalo za peto desetletje (uredil Josip Wester), leta 1961 je izšlo Splošno kazalo za šesto desetletje (uredil Vilko Mazi) in leta 1972 Splošno kazalo za sedmo desetletje (uredil Vilko Mazi).

Uredniki

Prvi urednik Planinskega vestnika je bil prof. Anton Mikuš, in sicer od februarja 1895 do septembra 1908 leta (14 letnikov). Naslednji urednik je bil dr. Josip Tominšek, ki je urejal Planinski vestnik do leta 1941 (26 letnikov). Nasledil ga je dr. Arnošt Brilej, ki je urejal Planinski vestnik od 1941 do 1949 leta (9 letnikov). Naslednji urednik je bil prof. Tine Orel, ki je uredil 30 letnikov Planinskega vestnika, in sicer od 1950 do 1979 leta. Sledil mu je prof. Marijan Krišelj, in sicer od 1980 do 1985 leta (6 letnikov). Šesti urednik je bil Milan Cilenšek (1986, 1 letnik), sedmi Marjan Raztresen (15 letnikov) in osmi Vladimir Habjan (8).

Najstarejši slovenski časopisi  

1. Lipica (1860)

2. Koledar Družbe sv. Mohorja / Mohorjeva družba Celovec (1872)

3. Cerkveni glasbenik (1878)

4. Planinski vestnik (1895)

5. Slovenski čebelar (1898)

6. Koledar / Goriška Mohorjeva družba (1924)

7. Časopis za zgodovino in narodopisje (1904)

8. Salezijanski vestnik (1904)

9. Lovec (1910)

10. Zbornik znanstvenih razprav / Pravna fakulteta (1920/21)

11. Bogoslovni vestnik (1920)

12. Gledališki list SNG, Drama Ljubljana (1920)

13. Geografski vestnik (1924)

14. Elektrotehniški vestnik (1931)

15. Proteus (1934)

16. Gozdarski vestnik (1938)

Planinski vestnik je torej najstarejša slovenska revija, ki še izhaja.

Vir: NUK

Planinski vestnik 2010, 115 let izhajanja, 110. letnik

Kratek povzetek dela uredništva v zadnjih štirih letih

Uredniški odbor Planinskega vestnika v letu 2010 deluje v naslednji sestavi: Vladimir Habjan - odgovorni urednik, Andrej Stritar - namestnik odgovornega urednika, Emil Pevec - tehnični urednik, Mateja Pate, Marjan Bradeško, Slavica Tovšak, Irena Mušič-Habjan - člani. Zunanja sodelavca sta od konca leta 2009 Tina Leskošek in Dušan Škodič.

Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV so takšni, kot smo jih zapisali v Načrtu prenove Planinskega vestnika (2001) in v skladu s sodobnimi trendi razvoja evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinističnih revij. Ciljna publika nam je vsak, ki želi občasno preživeti del prostega časa v naravi in obenem prebirati zanimivo revijo, ne glede na to ali je naročnik oziroma kupec, član planinske organizacije ali ne.

Revija je bila v teh letih vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in članke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. V mnogih rubrikah smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne članke, recenzije planinskih publikacij, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itd. Fotografija je imela pomembno mesto za kar imajo zasluge mnogi odlični fotografi.

PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi tekoči informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije - posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomoči k promociji planinstva in čim večjemu članstvu PZS.

V letu 2007 smo v ločenih brošurah objavili tri vodniške priloge (format 21 x 11,5 cm, od 24 do 30 strani), ki so bile pozitivno sprejete. Leta 2008 smo izdali še dve in prav tako leta 2009 dve, skupaj torej 7.

Število izdanih strani leta 2008 je rekordno v vsej zgodovini revije!

V letu 2006 smo izvedli oblikovno prenovo revije, ki je pri bralcih doživela pozitiven odziv. Z januarjem 2006 se je spremenila tudi vezava Vestnika, od vezave z žico smo prešli na broširano vezavo in plastificirano ter odebeljeno naslovnico. Z januarjem 2010 smo s formata 17x24 cm prešli na povečan format 20x28 cm, spremenila pa se je vezava, spet smo prešli na vezavo z žico (letno je brošurna vezava višja za 6.000 evrov).

V vseh letih število naročnikov in prodaje narašča. V zadnjih dveh mesecih leta 2009 beležimo dvakrat število čez 5.000, kar je za 1.000 več kot leta 2001 ob začetku delovanja uredništva!

PV se financira s sredstvi naročnin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in sofinanciranja (Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport). Leta 2008 in 2009 je izpadlo sofinanciranje Ministrstva za kulturo, kar je imelo negativne posledice pri letni bilanci.

V letu 2006 se je uredništvo lotilo dveh projektov: Kazala vseh stotih letnikov in Digitalizacije vseh letnikov PV. Zagon projekta je omogočila Fundacija za šport. Gre za iskalnik, ki je dostopen preko svetovnega spleta in kjer je zajeta vsebina vseh dosedanjih letnikov Vestnika. V letu 2007 smo projekt kazala končali, projekt digitalizacije pa še poteka (trenutno izvedeno do leta 1961).

Planinski vestnik ima svoj elektronski naslov pv@pzs.si (tudi uganka@pzs.si) in svojo spletno stran http://planinskivestnik.com/, ki je bila konec leta 2007 prenesena na izvajalca Sloway, ki ureja tudi spletne strani PZS.

Planinski vestnik je danes kvalitetna, privlačna in uveljavljena revija, odzivi bralcev, naročnikov in kupcev so ugodni. Revija izhaja redno in brez zamud, število naročnikov raste. V uredništvu ocenjujemo, da smo v skoraj devetih letih delovanja dosegli maksimalno stopnjo profesionalnosti kolikor je to v danih pogojih sploh možno, podobne komercialne revije namreč delujejo z več profesionalnimi ekipami, z močnejšim zaledjem.

V iskanje sposobnih avtorjev in fotografov je uredništvo v tem času vložilo veliko energije in danes ocenjujemo, da imamo ta trenutek v Sloveniji verjetno najboljši stik s planinskimi publicisti in fotografi. S povečanim formatom revije, z novo redno rubriko Z nami na pot, kjer vabimo na izlete tudi najširše množice, s priročnimi opisi, z vrsto uporabnimi in vzgojnimi prispevki, aktualnimi intervjuji in drugimi privlačnimi vsebinami lahko posežemo po širši bralni populaciji in s tem populariziramo tudi dejavnost same planinske organizacije.