četrtek, 15. julij 2021, ob 12. uriPZS

Varno v gore s pomočjo zemljevida in aplikacije

Ko se odpravljate v gore, morate poleg polnega nahrbtnika in dobre kondicije poznati tudi osnovne oznake planinskih poti. Torej naj vam dobro služi planinskih zemljevid in aplikacija planinskih poti MaPZS.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Idejo imate, da boste sončen dan preživeli v objemu gora. Najprej si je potrebno izbrati cilj. Odločili ste se, da bo le-ta v okolici Triglava, a nikakor ne bo najvišja slovenska gora. Izbrali ste manj obljuden vrh Julijskih Alp Cmir (2393 m). Nanj se boste povzpeli od Doma Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m).

cmir_karta

Pot je mogoče načrtovati s pomočjo planinskega zemljevida Triglav, 1:25 000 ali s pomočjo aplikacije MaPZS. Svetujemo kombinacijo obojega.

1. korak: maps.pzs.si

Doma si torej naložite aplikacijo MaPZS. Deluje na vseh osebnih računalnikih v standardnih brskalnikih in pa na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android ali iOS. Če se odpravljate na območja brez signala, si lahko zemljevid in podatke o izletu vnaprej naložite v telefon. Tako jih boste imeli na razpolago tudi kadar ne bo mogoč prenos podatkov.
2. korak: izbira cilja

V polje za iskanje napišete vaš končni cilj. Izbrali ste Cmir in na aplikaciji vam je izpisalo, da je to zahtevna planinska pot, na zemljevidu je označena kot prekinjena črta → Zahtevna planinska pot je pot, kjer si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami. Običajno ima vgrajene kline na mestih, kjer si z njimi pomagamo pri prehodu predvsem zaradi stabilnega ravnotežja.

cmir_MaPZS

A začetni del poti je označen z neprekinjeno rdečo črto, kar pomeni, da gre za lahko planinsko pot → Lahka planinska pot je pot, po kateri se gibamo z običajno planinsko opremo, se pravi s primernimi0 planinski čevlji, pri hoji si ni treba pomagati z rokami, lahko pa si gibanje olajšamo z uporabo pohodnih palic.
Poleg izbire cilja se vam v aplikaciji izpiše tudi, koliko časa boste potrebovali od začetne do končne točke.

3. korak: primerjava z zemljevidom

Če niste ljubitelj aplikacij in bolj kot njim verjamete tiskanim zemljevidom, potem že doma izbrani cilj primerjajte z zadnjo različico planinskega zemljevida. Kot vidite so označbe enake, kot tudi kategorizacije planinskih poti.

Cmir

A do Doma Valentina Staniča je bilo potrebno prehoditi že nekaj poti. Če ste se odločili, da boste do doma pristopili po Tominškovi poti, ki je zelo zahtevna planinska pot, se vam v aplikaciji izpiše, da je pot trenutno zaprta.

Zato ste izbrali pot čez Prag. Delček poti zopet nosi oznako zelo zahtevna. → Zelo zahtevna planinska pot, kjer je uporaba rok za napredovanje nujna (plezanje), večina jih ima vgrajene kline in jeklenice, ki nam omogočijo varnejši prehod na območjih, ki bi bila sicer za običajne planince neprehodna. Pri teh poteh je priporočljiva uporaba samovarovalnega kompleta, s katerim se še dodatno varujemo.
Vse jasno? Seveda, a ob tem je potrebno še upoštevati, da je slovenski gorski svet zahteven in da je lahko tudi v poznem poletju na posameznih delih sneg in da so ponekod še snežišča. Zaplate snega lahko prečite le z uporabo cepina in derez. Če te opreme nimate s sabo, je bolje obrniti in se izogniti nevarnosti zdrsa.
... in ne pozabite. Kljub aplikaciji na mobilnem telefonu, naj bo v nahrbtniku tiskan planinski zemljevid. Preverjeno deluje v vseh razmerah.

Pripravila: Barbara Gradič Oset


Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

Aprilski Vestnik s starejšimi planinci v gore

torek, 16. april 2024

V aprilski številki Planinskega vestnika smo se posvetili starejšim planincem in goram. Kar nekaj starejših gornikov smo povabili, da so z nami delili svoja razmišljanja pa tudi življenjski moto. Objavljamo priporočila zdravnice za telesno aktivnost starejših in izkušnje planinske vodnice o vodenju mlajših in starejših - kakšne so razlike, kaj pa je skupno vsem.

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

Marčni Vestnik posvečen Radu Kočevarju (1928-2024)

ponedeljek, 18. marec 2024

Prvi del marčne številke Planinskega vestnika smo posvetili letos preminulemu našemu legendarnemu in neustavljivemu alpinistu Radu Kočevarju (1928-2024). "S slovesom Rada Kočevarja smo tako izgubili zadnjega in brez dvoma najmočnejšega predstavnika generacije, ki je v času po vojni postavila nove smernice razvoju alpinizma pri nas kljub začetnemu odporu starejše generacije plezalcev," pravi Jure Krejan Čokl.

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

Februarski Vestnik se spominja odprave na Tirič Mir

sreda, 14. februar 2024

Februarska številka Planinskega vestnika se spominja skupne slovenske-poljske alpinistične odprave iz leta 1978 na Tirič Mir, ki je s 7708 metri najvišji vrh pogorja Hindukuš in hkrati najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, po višini pa triintrideseti na svetu.

Iskanje med novicami