sobota, 18. maj 2024

Majski Planinski vestnik o Johannesu Frischaufu

V majski številki Planinskega vestnika je glavna pozornost namenjena Johannesu Frischaufu, po katerem pri nas nosi ime planinski dom na Okrešlju, sicer pa je bil velik pobudnik planinstva pri nas, še posebej v Savinjskih Alpah, in na Hrvaškem, kjer so prav na njegovo pobudo že leta 1874, 19 let pred nami, ustanovili Planinsko zvezo Hrvaške. V temi meseca izpod rok Dušana Škodiča boste tako našli zares veliko zanimivih podatkov iz naše planinske zgodovine, ki so bile v tistem obdobju daleč pred časom in še danes vzbujajo občudovanje. Prepričani smo, da boste uživali.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Osupljive dimenzije slapa Kodermac Štefan Šmigoc
Prvi intervju je z Drejcem Kokaljem, turnim smučarjem, ki se spopada tudi z zahtevnejšimi, alpinističnimi turnimi smuki, ki zahtevajo tudi svojstven pristop in trening.
Drugi intervju je s Klavdijem Mlekužem in Klavdijo Mlekuž Peroša, ki ju povezuje družinska - očetovska vez. Klavdij, osemdesetletnik, je alpinist, gorski reševalec, član znamenite plezalne skupine Mojstranške veverice in nekdanji tekmovalec v alpskem smučanju, trener alpskega smučanja, lovec, nadzornik v Triglavskem narodnem parku; njegova hči Klavdija pa je magistrica poslovodenja in organizacije, specialistka menedžementa z bogatimi izkušnjami v marketingu, hkrati pa oboževalka narave in umetnosti, ki ima izjemno rada življenje med vrhovi Alp in Obalo. Le kakšen pečat so v njihovi družini pustile gore, plezanje in reševanje v ponesrečenih v gorah?

V rubriki Z nami na pot se podajamo v biotop različnih kultur, vetrov in perspektiv, vabimo vas torej na Tržaški Kras. In sicer na dva Gola vrha, Medvedjak, sv. Lenart in na Grmado ter Bezgonov vrh.

Pišemo o dolini trinajstih slapov v Reklanski dolini, od koder je svoje mesto na naslovnici našla slika slapa Koderemaca, poročamo o letošnji skupščini PZS, obeležujemo 120-letnico Slovenskega planinskega društva Trst, obožujemo razgled z Osorščice, gore sredi Jadrana. Matjaž Čuk piše, kako ga ima sreča rada, tudi tam pod Himalajo. Spominjamo se stoletnice od tragične smrti Nina Paternollija, testiramo gorniško opremo švedskega proizvajalca Fjällräven, meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik piše, kako interpretirati vremenska opozorila glede dežja, vetra, temperature, snega, poledice, kombinacije vseh skupaj ... V rubriki inPlaninec pišemo o mladostniku, avtistu - Blažu, ki zelo rad hodi v hribe.

Sledijo stalne rubrike: strip (o Kadilnikovi koči na vrhu Golice ), Planinčkov kotiček (tokrat o soncu, sencah in velikanskem veselju), jubilej, literatura in planinska organizacija.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!


Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

petek, 17. januar 2025

Januarski planinski vestnik je že izšel. V tokratni temi meseca pišemo o Mojstranških vevericah - plezalnih legendah iz Mojstrane. Ti mladi fantje so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k izjemnemu obdobju slovenskega alpinizma. Točno so vedeli, kaj si želijo, ob tem pa so si tudi upali in znali to izpeljati. Kdo so bile te naše legende, kaj vse so preplezali in doživeli, pišemo v osrednji temi, katere avtor je Vladimir Habjan, ki je tudi avtor ravnokar izdane knjige o Mojstranških vevericah.

Iskanje med novicami