ponedeljek, 20. januar 2020, ob 12.05 uriPZS

Orodno plezanje ali dry tooling, tulanje, (suho) orodjarjenje, kavljanje, zatikanje, plezanje z orodjem …

V januarskem Planinskem vestniku smo v rubriki Tema meseca pisali o plezanju s cepini in derezami v kopni skali ali umetni steni. Po dvajsetih letih še vedno nimamo ustreznega slovenskega izraza za tovrstno plezanje, zato smo za pomoč prosili terminološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, SAZU.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Del odgovora je bil objavljen v januarski številki Planinskega vestnika, v celoti pa ga objavljamo tukaj.

Dry tooling, tulanje, orodjarjenje, suho orodjarjenje, kavljanje, zatikanje, plezanje z orodjem ... Ne glede na to, kateri izraz ali besedno zvezo boste vpisali v spletni iskalnik, boste dobili enake ali podobne predloge strani, ki vas bodo usmerili nekam, kjer bo tekla beseda o plezanju z derezami in cepini po pretežno ali v celoti kopnem svetu.

Opis terminološkega problema
Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin dry tooling, ki označuje plezalno disciplino, pri kateri se v suhi skali ali umetni steni pleza s pomočjo lednega plezalnega orodja. V preteklosti je bilo že več poskusov slovenjenja omenjenega termina, tako da se v rabi pojavlja več različnih izrazov, npr. orodjarjenje, suho orodjarjenje, zatikanje, plezanje z orodjem, tulanje. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?

evropsko_prvenstvo_v_lednem_plezanju_domzale_foto_urban_urbanc
Evropsko prvenstvo, Domžale 2017 Foto: Urban Urbanc

Mnenje terminološke sekcije
Med ustrezniki, ki jih navajate v vprašanju, jih je več jezikovnosistemsko popolnoma sprejemljivih in po našem mnenju tudi dovolj natančno označujejo obravnavani pojem, a je vsem skupno, da se v stroki ni nobeden prav zares uveljavil, kar kaže na dejstvo, da glede tega vprašanja stroka še ni dosegla terminološkega dogovora, ki pa je ključen za uspešno strokovno komunikacijo. Na nedorečenost oz. nejasnost kaže tudi dejstvo, da se ob naštetih slovenskih terminih v besedilih pogosto navaja še citatna oblika angleškega termina v narekovajih ali oklepajih, kar je sicer pogosta praksa v začetni fazi uvajanja slovenskega termina v stroko, ki se pa običajno s časom umakne, tako da se postopno navaja le še slovenski termin.

Poleg v vprašanju omenjenih terminoloških kandidatov smo našli še termin kavljanje, ki ga Planinski terminološki slovar (2002) definira kot napredovanje v zelo strmem ali navpičnem ledu, skali s pomočjo cepina in bavtice ali dveh cepinov, ki ju plezalec izmenično zabija v led ali zatika v razčlembe v skali, opirajoč se na sprednje zobe derez'. Zanimivo je, da se tudi ta termin v stroki ni uveljavil. V obravnavanem primeru pa je vprašanje tudi to, če bi to sploh lahko bil ustrezen termin, saj se je pojem v zadnjih letih očitno hitro spreminjal. Glede na definicijo iz slovarja je šlo nekoč za plezanje po ledu in skali, medtem ko je to danes plezalna disciplina, pri kateri se pleza izključno po suhi skali ali celo umetni steni in v kateri se tudi tekmuje.

treniranje_na_notranji_steni_na_hrvaskem_foto_ivana_mijic
Treniranje na notranji steni na Hrvaškem. Foto: Ivana Mijić

Ker se zdi, da vsakega izmed naštetih terminoloških kandidatov del stroke zavrača, predlagamo, da se poišče drugo poimenovanje, ki bo sprejemljivo vsaj za večji del strokovne javnosti. Za termin je pomembno, da se ustali in lahko potem nedvoumno označuje pojem.

V nam dostopnem gradivu smo našli še dva poskusa poimenovanja omenjenega pojma, in sicer suho ledno plezanje in orodno plezanje. Prva možnost bi po našem mnenju lahko bila zavajajoča, saj bi lahko povzročila napačno sklepanje, da gre za vrsto lednega plezanja, čeprav gre v resnici za plezanje, ki nima neposredne povezave z ledom in gre v bistvu le za uporabo enakih ali podobnih delov opreme. Termin orodno plezanje je po našem mnenju ustreznejša možnost, saj dovolj natančno označuje obravnavani pojem, kar omogoča nedvoumno uvrstitev pojma v pojmovno skupino in tudi razlikovanje med različnimi plezalnimi disciplinami znotraj nje, npr. ledno plezanje, kombinirano plezanje, sklano plezanje, balvansko plezanje ... Poleg tega je termin tudi jezikovnosistemsko ustrezen, saj gre za levoprilastkovno zvezo, ki je tipična oblika večbesednih terminov v slovenščini.

v_mesanem_terenu_foto_nace_grgorinic
V mešanem terenu. Foto: Nace Grgorinič

Za angleški termin dry tooling vam torej svetujemo slovenski termin orodno plezanje, ki bi se po našem mnenju ob terminološkem dogovoru lahko ustalil v stroki, tako da bi se raba poenotila in da bi se postopoma izognili potrebi po dodajanju angleškega termina v oklepajih ali narekovajih.


Uredniški odbor Planinskega vestnika,
pripravila Marta Krejan Čokl

Fotogalerija




Z novembrskim Planinskim vestnikom na trekinge

Z novembrskim Planinskim vestnikom na trekinge

petek, 17. november 2023

V osrednjem delu novembrske številke Planinskega vestnika, ki je pester z različnimi prispevki in s čudovitimi fotografijami, se podajamo na trekinge. V deželo nomadov - v Kirgizijo, ki ji pravijo Švica centralne Azije, in med tisočere obraze Nepala pod Himalajo.

V oktobrskem Vestniku o umetnih plezalnih stenah pri nas

V oktobrskem Vestniku o umetnih plezalnih stenah pri nas

sreda, 18. oktober 2023

Tema oktobrske številke Planinskega vestnika so umetne plezalne stene. "Če bi pred sto leti nekemu alpinistu predstavili prihodnost in razvoj alpinizma ter plezanja v naslednjih desetletjih, bi nas najbrž prav pisano pogledal. Verjetno bi se mu zdelo čudno, da se bodo ljudje od preživljanja časa v gorah, v naravi, preusmerili v zaprte telovadnice z bolj ali manj visokimi stenami in nanje pritrjenimi umetnimi oprimki. Če pa bi mu omenili, da bo športno plezanje leta 2020 olimpijska disciplina, nam prav gotovo ne bi verjel," je v uvodnem članku teme razmišljala avtorica. Pišemo tudi o tem, kateri center je bil prvi pri nas, kje vse so plezalni centri v naši deželi, kako nastanejo plezalne stene, pa tudi o tem, da so v Slovenski Bistrici v oktobru odprli največji plezalni center v Sloveniji.

Septembrski Vestnik o čudovitih slikah Danila Cedilnika - Dena

Septembrski Vestnik o čudovitih slikah Danila Cedilnika - Dena

ponedeljek, 18. september 2023

Po poletnem premoru smo morali stopiti skupaj in tu je nova številka zanimivega branja. Kar izstopa, je gotovo - morate priznati - naslovka. To je ena od slik Danila Cedilnika - Dena, priznanega slikarja, alpinista, gorskega vodnika in reševalca. Pravi esej o slikah je napisal sociolog kulture Igor Škamperle.

Iskanje med novicami