četrtek, 18. januar 2024

Januarski Planinski vestnik s prenosnimi kuhinjami

Prva letošnja številka Planinskega vestnika postreže z zelo zanimivim testom opreme - in sicer s testom prenosnih kuhinj oziroma kar enajstih kuhalnikov. Prenosni kuhalniki imajo že precej dolgo brado in številnim popotnikom, alpinistom in dopustnikom omogočajo kakovostno prehranjevanje na krajših in daljših potepanjih. Topijo nam sneg, prekuhavajo oporečno vodo, kuhajo kavo kofeinskim odvisnikom in omogočajo kakovostnejše prehranjevanje od žuljenja energijskih ploščic in sendvičev. Pokukali pa smo tudi v vrečke s hrano, zakaj in kakšne izbrati, kdaj pridejo prav in komu.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Jezero Jasna, za njim mogočni Razor Dan Briški
Pogovarjali smo se z Zdravkom Bodlajem, markacistom PZS iz Planinskega društva Kamnik, ki je tudi inštruktor markacist in vodi visokogorske akcije ter se trudi, da so poti na kamniškem območju urejene tako za najmlajše kot najstarejše planince.
Drugi pogovor je z alpinistom Mihom Habjanom, vodjem podkasta PZS V steni, ki razkriva, kako je prišlo do podkasta, kako izbira sogovornike in še mnogo zanimivih stvari.
Tretji pogovor pa je z Aleksandro Voglar, alpinistko, alpinistično in športnoplezalno inštruktorico iz generacije, ki je največje uspehe dosegla v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega in prvih letih tega stoletja.
 
Zanimiva je zgodba spominov na profesorja Franceta Avčina, ki je med drugim še kako znan po svoji knjigi Kjer tišina šepeta, po izumih alpinistične opreme in kot prvi predsednik povojne Planinske zveze Slovenije. S kolesom se z Mitjo Peternelom podamo na vetrovnega velikana Provanse, Damijan Meško se spominja nosača Limba. Pišemo o zaključkih projekta VrH Julijcev, o priporočenih turnosmučarskih poteh na Pokljuki, novi izdaji vodnika po planinski poti SPD Trst Vertikala, pa o gorniški knjigi leta Triglav je naš, o organiziranih planinskih pohodih v daljni tujini in o velikanu gora. Z najmlajšimi gremo v hribe - kako jih motivirati in jim približati skrite zaklade narave, z alpinisti pa smo bili na festivalu alpinizma. Objavljamo tudi lep zapis v spomin na Francija Savenca - Akademca s srcem.
 
V rubriki Z nami na pot odkrivamo skriti venček poslastic mondenega središča Bad Kleinkirchheim - vabimo vas na Mallnock (2226 m), Klomnock (2331 m), Steinnock (2197 m) in na Falkert (2308 m).

Sledijo stalne rubrike: kolumna (o rdečih packah), športnoplezalne novice, strip (tokrat o Domu Valentina Staniča pod Triglavom), literatura, planinska organizacija in v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika 
ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!


Srečno 2026!

Srečno 2026!

sreda, 24. december 2025

Drage bralke in bralci Planinskega vestnika, praznično 130. leto naše revije se tudi zaključuje praznično – z božičem in prihajajočim novim letom, s praznikoma, ki iz nas izvabljata iskrene želje in upanje, da se bodo te tudi uresničile. Iskreno si želimo, da bi z vami praznovali še veliko jubilejev in da bi skupaj napisali še veliko zgodb, predvsem takih s srečnim koncem. Naj letošnji božični večer prinese mir, vonj po cimetu, čaju in piškotih, jutro pa naj vas preseneti s čarobno belino, v katero boste zarisali svoje sledi, ki bodo vodile v novo leto, polno doživetij, vrednih zapisa. Vesel božič in srečno novo leto vam želimo! Uredništvo

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

sreda, 17. december 2025

Decembrski Planinski vestnik je tu. Vsebina letošnje zadnje številke Planinskega vestnika je spet zanimiva. Tema meseca je posvečena snežnim plazovom in napotkom za večjo varnost in zmanjšanje tveganja. Verjamem, da se bo tudi vas dotaknil okvir z osmimi točkami z naslovom 'Drži - ne drži: izbrane plazovne modrosti za planinske znalce in telebane'.

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

torek, 18. november 2025

V novembrski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o kratki, a bogati življenjski poti alpinista Bogumila Brinška. Brinšek je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne le fizičnega napora. S svojimi mojstrskimi fotografijami je pokazal, da je mogoče lepoto gora ujeti tudi z umetniškim, ne le dokumentarnim občutkom. Z drenovci je postavil temelje in odprl pot generacijam, ki so začele pisati zgodbo slovenskega alpinizma.

Iskanje med novicami