sobota, 14. julij 2012PZS
Izšel je Planinski vestnik, julij 2012
V julijski številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili gorskim reševalkam, reševalcem in reševanju, knjigi, ki govori o tej plemeniti dejavnosti, in še kaj ...
Boris Strmšek se je pogovarjal z uspešno
športno plezalko Mino Markovič.
Ozrli smo se v zgodovino s spominom na Alberta Picca, odšli v Sekstenske Dolomite na Rotwand, in v Jordanijo, na gorski poti srečali mucka, plezali pod Mont Blancom in na Kanarskih otokih ...
V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na Prisojnik in odšli v Visoke Ture na Ankogel ...
Tokrat si lahko preberemo še nekaj o navigacijskem sistemu za planince in o družinskih planinskih taborih. Ne manjkajo redne rubrike o vremenu, varstvu narave, medicini v gorah, alpinističnih novicah, literaturi in novicah iz planinske organizacije.
Uvodnik je Vladimir Habjan posvetil letošnji stoletnici organiziranega reševanja v gorah.
Na naslovnici Otona Naglosta Prisojnik kaže svojo južno podobo.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo PV, julij 2012 (955,83 KB)
Vsebina - Članki
TEMA MESECA 4
"Nikomur se ni treba bati, da bi ga pustili v gorah!" Stoletnica organiziranega gorskega reševanja. Dušan Škodič, Zdenka Mihelič
Približati delo gorskih reševalcev ljudem. Pogovor o knjigi Reševanje v gorah. Miro Štebe
TIHI HEROJI NAŠIH GORA 13
Želja pomagati ne sme nikoli zamreti. Mire Steinbuch
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRS 15
Zgodila se je nesreča. Mojca Napečnik
INTERVJU 17
S Ptuja v svetovni plezalski vrh. Mina Markovič. Boris Strmšek
PRVA SVETOVNA VOJNA 20
Zavzetje Krna in mit o Albertu Piccu. Veliki heroj ali žrtev propagande? Dušan Škodič
SEKSTENSKI DOLOMITI 24
Rdeča stena. Po sledeh prve svetovne vojne v Dolomitih. Klement Mal
Z NAMI NA POT 28
Kiklop Julijskih Alp. Prisojnik. Gorazd Gorišek
Opisi 33
Prisojnik, 2547 m, po južni poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po grebenski poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po Kopiščarjevi poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po Jubilejni poti. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT 41
Najvzhodnejši velikani Visokih Tur. Ankogel in Hochalmspitze. Bor Šumrada
Opisi 33
Hochalmspitze, 3360 m, z juga mimo koče Gießener. Bor Šumrada
Ankogel, 3250 m, od koče Hannoverhaus. Bor Šumrada
Hafner, 3076 m, iz doline Maltatal. Bor Šumrada
Säuleck, 3086 m, iz doline Dösener Tal. Bor Šumrada
SVET 46
Pohodniška Jordanija. Čar barvitih osamelcev. Olga Kolenc
NENAVADEN PLANINSKI IZLET 50
Mucek. Zgodba o pridruženem članu. Špela Trunk
PLEZANJE POD MONT BLANCOM 52
V naročju evropskega očaka. Poletni tabor perspektivnih alpinistov 2011. Nejc Pozvek
V VERTIKALAH 56
Plezalna oaza sredi modrega oceana. Kanarski otoki. Andrej Trošt
V SPOMIN 59
Tone Tomše (1951-2012)
VREME 60
Prehodna omilitev suše in sneg z zamudo. Vreme in razmere v gorah v meteorološki pomladi 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
POVZETEK DIPLOME 62
Navigacijski sistemi za vodenje planincev. Bi nam lahko pomagali sateliti? Jaka Kotnik
MLADI 64
Družinski planinski tabori. Blaž Lesnik
VARSTVO NARAVE 66
Nenavadna rožica na balkonu. Postovka je skalno steno zamenjala z blokom. Dušan Klenovšek
GORSKA MEDICINA 67
Alergije v hribih. Bolniki z alergijami morajo v naravo dobro pripravljeni. Petra Zupet
NOVICE IZ VERTIKALE 68
LITERATURA 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
Uvodnik
Sto let pomoči v stiski
Šestnajstega junija, ob osrednji slovenski proslavi stoletnice organiziranega gorskega reševanja, je bilo v Kranjski Gori res nepozabno. Ko sem spremljal povorko reševalk in reševalcev, vodnikov lavinskih psov, reševalcev letalcev, reševalcev letalcev zdravnikov, inštruktorjev, pripadnikov gorskih reševalcev v opremi starodobnikov, jamskih reševalcev, pripadnikov civilne zaščite, gorskih reševalcev iz tujine, policistov, vojakov in drugih povabljenih ter ob tem sledil vznesenemu odzivu občinstva, so mi šle v nekem trenutku prav dlake pokonci. Topel odziv, tako otrok kot množice odraslih, spodbujajoči klici odobravanja, glasni vzkliki vzpodbud in vzneseno ploskanje so bili tako prisrčni, da sem nenadoma tudi sam na glas zavriskal. Šlo je za preprosto veselje, ki smo ga delili vsi tam prisotni. Tu ni bilo prav nič zlaganega, pač pa je šlo za pristno človeško navdušenje.
Navdušenje pa je bilo brati tudi na obrazih in v očeh reševalk in reševalcev. In tudi ponos. Res je, tega, kar počnemo, se nam ni treba sramovati, prej nasprotno. To, kar izvajamo v gorah, je v teh časih gotovo za zgled. Zdi se, kot da smo se vsi skupaj zavedali, da je bilo v tem dnevu združeno vse tisto, kar smo sami, predvsem pa v dolgih letih vsi naši predhodniki, opravili dobrega za druge. Ker v tem je pravo bistvo naše dejavnosti: da pomagaš drugemu, ki je v stiski, pri čemer niti ni pomembno, zaradi česa se je kdo izgubil ali se ponesrečil, pač pa le, da v gorah zgolj potrebuje našo pomoč. To sta glavna misel in srž dejavnosti, ki nas družita danes in sta spodbujali tisoče naših predhodnikov, da so se brez obotavljanja v kakršnih koli razmerah odpravili gore na pomoč.
V času priprav na slovesnosti ob stoletnici smo se vprašali, koliko javnost našo dejavnost sploh pozna. To je bil razlog, da smo pred štirimi leti zastavili projekt - s knjigo približati dejavnost gorskega reševanja ljudem, bralcem, javnosti. Delo je bilo trdo, zahtevno in naporno. O tematiki smo razpravljali poglobljeno in pred vami je 280 strani debela knjiga, o kateri pišemo v temi meseca in ki je prvič v naši zgodovini prišla tudi na prodajne police. Verjamem, da nam je uspelo predstaviti našo dejavnost dovolj dobro, da je v vsebini vidna tudi vloga naših predhodnikov. To smo jim namreč še kako dolžni. Danes v dobi sodobnih tehnologij, helikopterjev in hitrega prevoza si namreč težko predstavljamo, kako so reševali nekdaj. Ko beremo stare godbe ali ko se tu in tam razgovorijo tisti, ki so reševali že precej pred nami, kar ne moremo verjeti, česa vsega so bili sposobni, česa vsega so se lotili in tudi izvedli. Ker radi beremo zgodbe, smo z raznih vetrov zbrali izkušnje reševalcev, tudi tistih, ki niso najbolj vešči pisanja, so pa odlično tehnično podkovani. Ko boste brali njihove zgodbe, boste šele spoznali, kako reševanje poteka v praksi, "v živo", s čim vse se srečujemo, in ne nazadnje, kako tudi sami sprejemamo nesreče in občasne tragedije.
Smo sredi najvišje sezone v gorah, ko so gore v teku leta najbolj obljudene. Zato prisluhnite sporočilu, ki ga je na slovesnosti izrekel predsednik naše organizacije: "Nikomur se ni treba bati, da bi ga pustili v gorah!" Pokličite nas torej, če ste v stiski, ne odlašajte. Vsakemu in vsem bomo pomagali, tako kot smo in so že sto let do zdaj. Dvakrat tudi med samo letošnjo slovesnostjo. Srečno!
Vladimir Habjan
Ozrli smo se v zgodovino s spominom na Alberta Picca, odšli v Sekstenske Dolomite na Rotwand, in v Jordanijo, na gorski poti srečali mucka, plezali pod Mont Blancom in na Kanarskih otokih ...
V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na Prisojnik in odšli v Visoke Ture na Ankogel ...
Tokrat si lahko preberemo še nekaj o navigacijskem sistemu za planince in o družinskih planinskih taborih. Ne manjkajo redne rubrike o vremenu, varstvu narave, medicini v gorah, alpinističnih novicah, literaturi in novicah iz planinske organizacije.
Uvodnik je Vladimir Habjan posvetil letošnji stoletnici organiziranega reševanja v gorah.
Na naslovnici Otona Naglosta Prisojnik kaže svojo južno podobo.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.
Kazalo PV, julij 2012 (955,83 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
Vsebina - Članki
TEMA MESECA 4
"Nikomur se ni treba bati, da bi ga pustili v gorah!" Stoletnica organiziranega gorskega reševanja. Dušan Škodič, Zdenka Mihelič
Približati delo gorskih reševalcev ljudem. Pogovor o knjigi Reševanje v gorah. Miro Štebe
TIHI HEROJI NAŠIH GORA 13
Želja pomagati ne sme nikoli zamreti. Mire Steinbuch
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRS 15
Zgodila se je nesreča. Mojca Napečnik
INTERVJU 17
S Ptuja v svetovni plezalski vrh. Mina Markovič. Boris Strmšek
PRVA SVETOVNA VOJNA 20
Zavzetje Krna in mit o Albertu Piccu. Veliki heroj ali žrtev propagande? Dušan Škodič
SEKSTENSKI DOLOMITI 24
Rdeča stena. Po sledeh prve svetovne vojne v Dolomitih. Klement Mal
Z NAMI NA POT 28
Kiklop Julijskih Alp. Prisojnik. Gorazd Gorišek
Opisi 33
Prisojnik, 2547 m, po južni poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po grebenski poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po Kopiščarjevi poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po Jubilejni poti. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT 41
Najvzhodnejši velikani Visokih Tur. Ankogel in Hochalmspitze. Bor Šumrada
Opisi 33
Hochalmspitze, 3360 m, z juga mimo koče Gießener. Bor Šumrada
Ankogel, 3250 m, od koče Hannoverhaus. Bor Šumrada
Hafner, 3076 m, iz doline Maltatal. Bor Šumrada
Säuleck, 3086 m, iz doline Dösener Tal. Bor Šumrada
SVET 46
Pohodniška Jordanija. Čar barvitih osamelcev. Olga Kolenc
NENAVADEN PLANINSKI IZLET 50
Mucek. Zgodba o pridruženem članu. Špela Trunk
PLEZANJE POD MONT BLANCOM 52
V naročju evropskega očaka. Poletni tabor perspektivnih alpinistov 2011. Nejc Pozvek
V VERTIKALAH 56
Plezalna oaza sredi modrega oceana. Kanarski otoki. Andrej Trošt
V SPOMIN 59
Tone Tomše (1951-2012)
VREME 60
Prehodna omilitev suše in sneg z zamudo. Vreme in razmere v gorah v meteorološki pomladi 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
POVZETEK DIPLOME 62
Navigacijski sistemi za vodenje planincev. Bi nam lahko pomagali sateliti? Jaka Kotnik
MLADI 64
Družinski planinski tabori. Blaž Lesnik
VARSTVO NARAVE 66
Nenavadna rožica na balkonu. Postovka je skalno steno zamenjala z blokom. Dušan Klenovšek
GORSKA MEDICINA 67
Alergije v hribih. Bolniki z alergijami morajo v naravo dobro pripravljeni. Petra Zupet
NOVICE IZ VERTIKALE 68
LITERATURA 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
Uvodnik
Sto let pomoči v stiski
Šestnajstega junija, ob osrednji slovenski proslavi stoletnice organiziranega gorskega reševanja, je bilo v Kranjski Gori res nepozabno. Ko sem spremljal povorko reševalk in reševalcev, vodnikov lavinskih psov, reševalcev letalcev, reševalcev letalcev zdravnikov, inštruktorjev, pripadnikov gorskih reševalcev v opremi starodobnikov, jamskih reševalcev, pripadnikov civilne zaščite, gorskih reševalcev iz tujine, policistov, vojakov in drugih povabljenih ter ob tem sledil vznesenemu odzivu občinstva, so mi šle v nekem trenutku prav dlake pokonci. Topel odziv, tako otrok kot množice odraslih, spodbujajoči klici odobravanja, glasni vzkliki vzpodbud in vzneseno ploskanje so bili tako prisrčni, da sem nenadoma tudi sam na glas zavriskal. Šlo je za preprosto veselje, ki smo ga delili vsi tam prisotni. Tu ni bilo prav nič zlaganega, pač pa je šlo za pristno človeško navdušenje.
Navdušenje pa je bilo brati tudi na obrazih in v očeh reševalk in reševalcev. In tudi ponos. Res je, tega, kar počnemo, se nam ni treba sramovati, prej nasprotno. To, kar izvajamo v gorah, je v teh časih gotovo za zgled. Zdi se, kot da smo se vsi skupaj zavedali, da je bilo v tem dnevu združeno vse tisto, kar smo sami, predvsem pa v dolgih letih vsi naši predhodniki, opravili dobrega za druge. Ker v tem je pravo bistvo naše dejavnosti: da pomagaš drugemu, ki je v stiski, pri čemer niti ni pomembno, zaradi česa se je kdo izgubil ali se ponesrečil, pač pa le, da v gorah zgolj potrebuje našo pomoč. To sta glavna misel in srž dejavnosti, ki nas družita danes in sta spodbujali tisoče naših predhodnikov, da so se brez obotavljanja v kakršnih koli razmerah odpravili gore na pomoč.
V času priprav na slovesnosti ob stoletnici smo se vprašali, koliko javnost našo dejavnost sploh pozna. To je bil razlog, da smo pred štirimi leti zastavili projekt - s knjigo približati dejavnost gorskega reševanja ljudem, bralcem, javnosti. Delo je bilo trdo, zahtevno in naporno. O tematiki smo razpravljali poglobljeno in pred vami je 280 strani debela knjiga, o kateri pišemo v temi meseca in ki je prvič v naši zgodovini prišla tudi na prodajne police. Verjamem, da nam je uspelo predstaviti našo dejavnost dovolj dobro, da je v vsebini vidna tudi vloga naših predhodnikov. To smo jim namreč še kako dolžni. Danes v dobi sodobnih tehnologij, helikopterjev in hitrega prevoza si namreč težko predstavljamo, kako so reševali nekdaj. Ko beremo stare godbe ali ko se tu in tam razgovorijo tisti, ki so reševali že precej pred nami, kar ne moremo verjeti, česa vsega so bili sposobni, česa vsega so se lotili in tudi izvedli. Ker radi beremo zgodbe, smo z raznih vetrov zbrali izkušnje reševalcev, tudi tistih, ki niso najbolj vešči pisanja, so pa odlično tehnično podkovani. Ko boste brali njihove zgodbe, boste šele spoznali, kako reševanje poteka v praksi, "v živo", s čim vse se srečujemo, in ne nazadnje, kako tudi sami sprejemamo nesreče in občasne tragedije.
Smo sredi najvišje sezone v gorah, ko so gore v teku leta najbolj obljudene. Zato prisluhnite sporočilu, ki ga je na slovesnosti izrekel predsednik naše organizacije: "Nikomur se ni treba bati, da bi ga pustili v gorah!" Pokličite nas torej, če ste v stiski, ne odlašajte. Vsakemu in vsem bomo pomagali, tako kot smo in so že sto let do zdaj. Dvakrat tudi med samo letošnjo slovesnostjo. Srečno!
Vladimir Habjan
