ponedeljek, 2. december 2019, ob 8.45 uriPZS
Osemdeset let Tomaža Banovca
Aktivnejše povezave z jugoslovanskimi planinci, prve mednarodne in čezmejne povezave ter izmenjave z mladimi planinci Avstrije, Italije in Velike Britanije so postale stalnica. Pridobili in dajali smo strokovne pobude, vsebine in izkušnje. Tomaž je nato prevzel nove planinske dolžnosti, med drugim izdelavo zemljevidov slovenskega gorskega sveta, tedaj tudi kot poklicni izziv. V tem času je z odliko diplomiral in se zaposlil na Inštitutu za kartografijo. Uvedel je nove metode in tehnologije ter vodil delo pri planinski karti Julijskih Alp (1 : 50.000). Kot propagandist je vodil velike planinske proslave in tabore. Se spomnite, kako smo planinci napolnili halo Tivoli ob naši petinsedemdesetletnici? Sledila je živahna založniška dejavnost, izdajali smo planinske zemljevide, učno literaturo ter vrsto planinskih koledarjev. V letu 1979 je bil izvoljen za predsednika Planinske zveze Slovenije. Ni bilo lahko - za karizmatičnim Mihom Potočnikom. Nadaljeval je njegovo delo in poslanstvo. Na vseh ravneh je Zveza opozarjala na vrednote ter pomen in vlogo planinstva kot ene najbolj zdravih in najcenejših športnih dejavnosti na odprtem prostoru. Opozarjal in utemeljeval je, da so koče in poti potrebne izdatnejše podpore družbe tudi zaradi vse naraščajoče turistične dejavnosti v gorskem prostoru. Njegov največji izziv je bila obnova nekaterih domov, in rad se spominja obnove Triglavskega doma ter Gregorja Klančnika, ki je projekt izvedel. Predsedništvo je odložil leta 1987. Še vedno je delal v založbi in v obdobju od 1989 do 1991, v burnih časih pred razpadom Planinske zveze Jugoslavije, je bil njen zadnji predsednik. Aktivno je sodeloval tudi pri pripravi Zakona o Triglavskem narodnem parku, v letih od 1993 do 2006 je predsedoval svetu Triglavskega narodnega parka.
Njegova poklicna pot je prav tako pestra in zanimiva. Po diplomi se je zaposlil kot vodja Kartografskega oddelka na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, v letu 1970 je nato postal direktor Razvojnega inštituta na Geodetskem zavodu, leta 1975 je bil imenovan za namestnika generalnega direktorja Zavoda za družbeno planiranje, zadolžen tudi za prostorsko planiranje, tehnologijo ter informatiko. Leta 1979 je bil imenovan za direktorja Centra SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko. Vseskozi je imel status raziskovalca, ki ga je tekoče dokazoval s strokovnimi in znanstvenimi prispevki. Leta 1981 pa je postal direktor Zavoda SRS za statistiko, zdaj Statistični urad RS, ki ga je vodil do upokojitve leta 2003, skupaj dvaindvajset let, tudi v prelomnih časih za našo novo državo. Bil je član raznih teles in odborov Vlade RS, tudi predsednik sveta Agencije RS za plačilni promet (1997-2002).
Bil je pobudnik posebne smeri višješolskega študija za geodetske inženirje, ki jo je na koncu tudi izvedel, pobudnik in soorganizator mnogih posvetovanj s tega področja (geodezija, kartografija, informatika) in avtor slovenskega Topografskega priročnika. Njegovo znanje o pomenu povezovanja registrov in evidenc iz različnih strok je pravi razmah doživelo s prihodom informacijske tehnologije. Z njim je Statistični urad posodobil statistične procese in jih evropeiziral. Jubilant je ves čas vodenja urada skrbel za prilagajanje slovenske statistike mednarodnemu evropskemu okolju. Že leta 1988 je dobila Slovenija svoj »republiški« Zakon o statističnih raziskovanjih, leta 1995 pa kot Republika Slovenija še evropsko urejen sodoben statistični zakon.
Na vsakem od opisanih delovnih mest je z znanjem, učinkovitostjo, prilagodljivostjo ter inovativnostjo skrbel za uvajanje novih vsebin in tehnologij. S svojim znanjem in pripravljenostjo je tako na planinskem kot poslovnem področju delal v stikih s sorodnimi planinskimi in delovnimi organizacijami doma in v tujini. Znal je poiskati zanimivosti, novosti, prednosti, bil je neutruden zagovornik izmenjave znanja in izkušenj ter veliko pisal o tem. Največ tega je opisano v COBISS-u.
Po upokojitvi se je naš jubilant vključil še v delo društev in nevladnih organizacij. Spet predvsem strokovno in dosledno kot marljiv prostovoljec. V Zvezi društev upokojencev je leta 2017 pripravil Memorandum 2018, s katerim ta zveza objavlja svoja stališča politiki, vladi in splošni javnosti. Deluje v Svetu vlade za spremembo in posodobitev davčne nepremičninske zakonodaje in v Svetu ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami za področje stanovanj.
Za delo v planinstvu je naš jubilant med drugimi planinskimi priznanji prejel plaketo PZS (1989), pred tem v letu 1983 Bloudkovo plaketo in leta 2003 plaketo "štirje srčni možje", kot tudi naziv Častni član PZS. Za dolgoletno in zaslužno delo na področju statistike in informatike ter v strokovnih društvih, še posebej v Planinski zvezi Slovenije, je leta 2002 prejel srebrni častni znak svobode RS. Naziv častni član so mu podelili Zveza geodetov Slovenije (1983), Zveza geodetov Jugoslavije (1988), Inženirska zbornica Slovenije (2003), dobil je Blejčevo statistično priznanja (2014). Eurostat mu je podelil posebno priznanje za prispevek k prilagajanju slovenske statistične ureditve evropski.
Tomaž si brez dvoma za svojo bogato življenjsko pot in delo zasluži vse spoštovanje in priznanje. Kot človeku širokega srca mu želim še nadaljnja uspešna in zadovoljna leta.
Prispevek je objavljen v novembrski številki Planinskega vestnika (2019).
