petek, 18. december 2015, ob 11.30 uriPZS

Planinski vestnik, 120-letnik - v Slovenskem planinskem muzeju in na Radiu Slovenija

Prireditev v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pod krovom pobude Alpske konvencije Brati gore je v središče pozornosti postavila Planinski vestnik, čilega 120-letnika, starosto med slovenskimi revijami.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Poseben pečat dogodku ob vznožju Triglava je dodal pozdrav v slovenskem jeziku generalnega sekretarja Alpske konvencije Markusa Reitererja, ki ga je napovedala kustosinja Neli Štular. V muzeju so uvodoma predvajali tudi posnetke obiskovalcev, ki so brali prispevke iz različnih letnikov Planinskega vestnika.

Nekaj članov uredniškega odbora in stalnih sodelavcev Planinskega vestnika je doživeto predstavilo delo ustvarjalcev stodvajsetletnika, ki je nepogrešljivi spremljevalec slovenskih planincev že vse od časov Jakoba Aljaža.

Dušan Škodič, ki v reviji zavzeto brska po zgodovini, je orisal čas, v katerem je nastajal Planinski vestnik, in njegove mejnike, medtem ko se je tehnični urednik Emil Pevec skozi zgodovino sprehodil z oblikovnega vidika revije. Mire Steinbuch, ki bdi nad intervjuji v Vestniku, je priznal, da na "nobeni strani intervjuja" ni preprosto, Mateja Pate pa je med drugim poudarila tudi pomen jezika in težave, s katerimi se srečujejo pisci. Olga Kolenc, ena od stalnih sodelavk Planinskega vestnika, je v Mojstrani povedala, da vsaka napisana zgodba, ko je enkrat na papirju, živi svoje življenje, fotografu Otonu Naglostu pa moramo prikimati, da brez dobre fotografije ni dobre revije.

planinski_vestnik_slovenski_planinski_muzej_foto_eli_gradnik
Dušan Škodič, Emil Pevec, Mire Steinbuch, Mateja Pate, Olga Kolenc, Oton Naglost, Tone Škarja in Marta Krejan Čokl v Slovenskem planinskem muzeju (foto Eli Gradnik)

Posebni gost dogodka je bil starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja, iskriv sogovornik in Vestnikov kolumnist, ki je na koncu pogovora poudaril, da je vrednost Planinskega vestnika tolikšna, da si ugleda, če bi ga izgubil, ne bi mogel pridobiti nikoli več.

Ker je glavni urednik osrednje slovenske planinske revije Vladimir Habjan isti večer sodeloval na dogodku Brati gore v Kamniku, je moderatorka Marta Krejan Čokl, prav tako ustvarjalka Planinskega vestnika, poskrbela, da je bil vseeno prisoten, saj je videopogovor z njim opravila že vnaprej in ga predvajala v muzeju.

Razveseljivo je bilo slišati, kaj nekaterim Slovencem, ki so ponesli našo zastavo na različne vrhove sveta, predstavlja naš stodvajsetletnik, in poudariti velja, da so Marija in Andrej Štremfelj, Tina Di Batista, Tomaž Jakofčič, Aleš Česen in Viki Grošelj že dolga leta redni bralci revije.

Krajšemu prispevku o dogodku, objavljenem na 1. programu Radia Slovenija, lahko prisluhnete na tej povezavi.

Bogato zgodovino Planinskega vestnika lahko spoznate tudi v nedeljo, 20. decembra, ob 17.20 na 1. programu Radia Slovenija v oddaji Sledi časa o 120-letnici naše najstarejše še delujoče revije, ki jo je pripravil Jure K. Čokl. "
Jakob Aljaž bi bil na Planinski vestnik danes ponosen!" beremo v napovedniku oddaje. Vabljeni k poslušanju!

Marta Krejan Čokl in Manca Čujež

narocilnica_PV_2015_darilni_bon

Fotogalerija

Avtor: Eli Gradnik




Z novembrskim Planinskim vestnikom na trekinge

Z novembrskim Planinskim vestnikom na trekinge

petek, 17. november 2023

V osrednjem delu novembrske številke Planinskega vestnika, ki je pester z različnimi prispevki in s čudovitimi fotografijami, se podajamo na trekinge. V deželo nomadov - v Kirgizijo, ki ji pravijo Švica centralne Azije, in med tisočere obraze Nepala pod Himalajo.

V oktobrskem Vestniku o umetnih plezalnih stenah pri nas

V oktobrskem Vestniku o umetnih plezalnih stenah pri nas

sreda, 18. oktober 2023

Tema oktobrske številke Planinskega vestnika so umetne plezalne stene. "Če bi pred sto leti nekemu alpinistu predstavili prihodnost in razvoj alpinizma ter plezanja v naslednjih desetletjih, bi nas najbrž prav pisano pogledal. Verjetno bi se mu zdelo čudno, da se bodo ljudje od preživljanja časa v gorah, v naravi, preusmerili v zaprte telovadnice z bolj ali manj visokimi stenami in nanje pritrjenimi umetnimi oprimki. Če pa bi mu omenili, da bo športno plezanje leta 2020 olimpijska disciplina, nam prav gotovo ne bi verjel," je v uvodnem članku teme razmišljala avtorica. Pišemo tudi o tem, kateri center je bil prvi pri nas, kje vse so plezalni centri v naši deželi, kako nastanejo plezalne stene, pa tudi o tem, da so v Slovenski Bistrici v oktobru odprli največji plezalni center v Sloveniji.

Septembrski Vestnik o čudovitih slikah Danila Cedilnika - Dena

Septembrski Vestnik o čudovitih slikah Danila Cedilnika - Dena

ponedeljek, 18. september 2023

Po poletnem premoru smo morali stopiti skupaj in tu je nova številka zanimivega branja. Kar izstopa, je gotovo - morate priznati - naslovka. To je ena od slik Danila Cedilnika - Dena, priznanega slikarja, alpinista, gorskega vodnika in reševalca. Pravi esej o slikah je napisal sociolog kulture Igor Škamperle.

Iskanje med novicami