petek, 18. december 2015, ob 11.30 uriPZS
Planinski vestnik, 120-letnik - v Slovenskem planinskem muzeju in na Radiu Slovenija
Prireditev v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pod krovom pobude Alpske konvencije Brati gore je v središče pozornosti postavila Planinski vestnik, čilega 120-letnika, starosto med slovenskimi revijami.
Poseben pečat dogodku ob vznožju Triglava je dodal pozdrav v slovenskem jeziku generalnega sekretarja Alpske konvencije Markusa Reitererja, ki ga je napovedala kustosinja Neli Štular. V muzeju so uvodoma predvajali tudi posnetke obiskovalcev, ki so brali prispevke iz različnih letnikov Planinskega vestnika.
Nekaj članov uredniškega odbora in stalnih sodelavcev Planinskega vestnika je doživeto predstavilo delo ustvarjalcev stodvajsetletnika, ki je nepogrešljivi spremljevalec slovenskih planincev že vse od časov Jakoba Aljaža.
Dušan Škodič, ki v reviji zavzeto brska po zgodovini, je orisal čas, v katerem je nastajal Planinski vestnik, in njegove mejnike, medtem ko se je tehnični urednik Emil Pevec skozi zgodovino sprehodil z oblikovnega vidika revije. Mire Steinbuch, ki bdi nad intervjuji v Vestniku, je priznal, da na "nobeni strani intervjuja" ni preprosto, Mateja Pate pa je med drugim poudarila tudi pomen jezika in težave, s katerimi se srečujejo pisci. Olga Kolenc, ena od stalnih sodelavk Planinskega vestnika, je v Mojstrani povedala, da vsaka napisana zgodba, ko je enkrat na papirju, živi svoje življenje, fotografu Otonu Naglostu pa moramo prikimati, da brez dobre fotografije ni dobre revije.
Posebni gost dogodka je bil starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja, iskriv sogovornik in Vestnikov kolumnist, ki je na koncu pogovora poudaril, da je vrednost Planinskega vestnika tolikšna, da si ugleda, če bi ga izgubil, ne bi mogel pridobiti nikoli več.
Dušan Škodič, ki v reviji zavzeto brska po zgodovini, je orisal čas, v katerem je nastajal Planinski vestnik, in njegove mejnike, medtem ko se je tehnični urednik Emil Pevec skozi zgodovino sprehodil z oblikovnega vidika revije. Mire Steinbuch, ki bdi nad intervjuji v Vestniku, je priznal, da na "nobeni strani intervjuja" ni preprosto, Mateja Pate pa je med drugim poudarila tudi pomen jezika in težave, s katerimi se srečujejo pisci. Olga Kolenc, ena od stalnih sodelavk Planinskega vestnika, je v Mojstrani povedala, da vsaka napisana zgodba, ko je enkrat na papirju, živi svoje življenje, fotografu Otonu Naglostu pa moramo prikimati, da brez dobre fotografije ni dobre revije.
Dušan Škodič, Emil Pevec, Mire Steinbuch, Mateja Pate, Olga Kolenc, Oton Naglost, Tone Škarja in Marta Krejan Čokl v Slovenskem planinskem muzeju (foto Eli Gradnik)
Posebni gost dogodka je bil starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja, iskriv sogovornik in Vestnikov kolumnist, ki je na koncu pogovora poudaril, da je vrednost Planinskega vestnika tolikšna, da si ugleda, če bi ga izgubil, ne bi mogel pridobiti nikoli več.
Ker je glavni urednik osrednje slovenske planinske revije Vladimir Habjan isti večer sodeloval na dogodku Brati gore v Kamniku, je moderatorka Marta Krejan Čokl, prav tako ustvarjalka Planinskega vestnika, poskrbela, da je bil vseeno prisoten, saj je videopogovor z njim opravila že vnaprej in ga predvajala v muzeju.
Razveseljivo je bilo slišati, kaj nekaterim Slovencem, ki so ponesli našo zastavo na različne vrhove sveta, predstavlja naš stodvajsetletnik, in poudariti velja, da so Marija in Andrej Štremfelj, Tina Di Batista, Tomaž Jakofčič, Aleš Česen in Viki Grošelj že dolga leta redni bralci revije.
Marta Krejan Čokl in Manca Čujež
| Krajšemu prispevku o dogodku, objavljenem na 1. programu Radia Slovenija, lahko prisluhnete na tej povezavi. Bogato zgodovino Planinskega vestnika lahko spoznate tudi v nedeljo, 20. decembra, ob 17.20 na 1. programu Radia Slovenija v oddaji Sledi časa o 120-letnici naše najstarejše še delujoče revije, ki jo je pripravil Jure K. Čokl. "Jakob Aljaž bi bil na Planinski vestnik danes ponosen!" beremo v napovedniku oddaje. Vabljeni k poslušanju! |
Marta Krejan Čokl in Manca Čujež
Fotogalerija
Avtor: Eli Gradnik
