torek, 5. maj 2015, ob 7. uriPZS

Planinski vestnik v slovenskem hramu demokracije

Najstarejša slovenska revija je gore pripeljala v slovenski hram demokracije. Slovesno odprtje razstave ob 120. obletnici Planinskega vestnika, ki je poleg Aljaževega stolpa še edina živa priča in zapuščina prvih dni naše planinske organizacije, so v preddverju dvorane Državnega sveta v Ljubljani 4. maja 2015 pospremili predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, generalni sekretar PZS Matej Planko, urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan in član uredniškega odbora Dušan Škodič, v stavbi parlamenta pa si lahko razstavo ogledate do 15. maja.

Klikni na fotografijo za povečavo ...

Planinski vestnik, starosta med slovenskimi revijami, je nepogrešljivi spremljevalec planincev že od leta 1895. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje … in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb. V teh letih je izšlo več kot 1300 številk, kar se bere na okoli 65.000 straneh, celoten sveženj naloženih revij od prve do zadnje številke v višino meri skoraj štiri metre, tehtnico pa obremeni za dobrih 120 kilogramov. Pregledna razstava Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh slikovito prikazuje dejavnost revije, njen pomen in poslanstvo ter z osredotočenostjo na tukaj in zdaj nagovarja občinstvo tudi zunaj planinskih poti.

»V času, ko so Slovenke in Slovenci o svoji državi lahko le sanjali, je imel Planinski vestnik močan vpliv na utrjevanje narodne in domovinske zavesti. S pisano besedo in planinskim jezikoslovjem je predstavljal obrambo pred potujčevanjem in spodbujal planinsko delovanje med Slovenci,« je na odprtju razstave v preddverju dvorane Državnega sveta v Ljubljani uvodoma povedal njegov predsednik Mitja Bervar in izpostavil vrednost revije ob častitljivem jubileju: »Planinski vestnik zaradi kulturne in strokovne vrednosti že ves čas privablja širok krog raznolikih bralcev, tudi takih, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. S svojimi vsebinami nas po 120 letih še naprej bogati kot posameznike in kot skupnost. Planinski svet nam približuje kot prostor pristnega srečevanja ljudi z različnih koncev sveta, različnih prepričanj in različnih ciljev, kjer si roki podajata strpnost in medsebojno razumevanje. Zagotovo pa je pomembna tudi širša kulturna dimenzija revije, ki s fotografijo in leposlovjem širi vrednote planinstva med širše občinstvo in planinski svet približuje širši javnosti. Veseli me, da bo del te bogate zgodovine in živega poslanstva revije dva tedna na ogled v naših prostorih – v hramu slovenske demokracije.«

pv_ds_planko_bervar_habjan_foto_manca_cujez

Matej Planko, Mitja Bervar in Vladimir Habjan na odprtju razstave o Planinskem vestniku v Državnem svetu RS (foto Manca Čujež)

Da je bil Planinski vestnik v vseh obdobjih svojega izhajanja ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije, je poudaril generalni sekretar PZS Matej Planko ter na koreninah preteklosti pogledal v prihodnost: »V planinski zvezi se zavedamo pomena tradicije za dojemanje sedanjosti, zato smo zelo ponosni na Planinski vestnik, ki že 120 let razveseljuje z raznovrstno gorniško vsebino svoje bralce in širši krog obiskovalcev gora. Ravno to, da je ves čas ostajal nepolitičen, mu je omogočilo, da je izhajal v štirih državah in dosegel častitljivi jubilej. Verjamem, da ga bomo kljub hudim časom za tiskane medije ohranili in še nadgrajevali. Ob tem gre zahvala vsem ustvarjalcem, ki so se v preteklosti in se še trudijo z njenim ustvarjanjem.«

»Planinski vestnik je prišel v roke našim planincem v času germanizacije naših gora, dve leti po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva in nekaj mesecev pred postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Slovenski planinci so v tistem času lahko hodili le po poteh, označenih z nemškimi tablami, in se spočili v nemških kočah, kjer so oskrbniki govorili nemško in Slovencev niso radi sprejeli. SPD je potrebovala glasilo, s katerim je informirala svoje članstvo, zato je začela izdajati revijo. Ta je danes poleg stolpa še edina živa priča in zapuščina prvih dni naše planinske organizacije,« je zgodovinsko vlogo revije predstavil član uredniškega odbora Dušan Škodič, ki je postregel še s podatkom, da se lahko skozi bogat Vestnikov arhiv – od leta 2012 digitaliziran – pomikamo iz obdobja samostojne Slovenije in trenutnih vrednot v obdobje nekdanje skupne države in množičnosti. Nato preskočimo v čas kraljevine med obema vojnama in nadaljujemo do konca 19. stoletja, ko smo imeli Slovenci še cesarja na Dunaju.

pv_ds_odprtje_razstave_foto_manca_cujez

Razstava Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh je do 15. maja na ogled v stavbi parlamenta v Ljubljani. (foto Manca Čujež)

Vladimir Habjan, že od leta 2001 urednik Planinskega vestnika, je zbrane popeljal po slikoviti razstavi, ki je nastala ob visokem jubileju planinskega mesečnika, a ni zastavljena zgodovinsko, ampak predstavlja svojevrsten presek skozi delovanje, dejavnost in poslanstvo revije. »Ker častitljivih 120 let Planinskega vestnika ni mogoče prikazati le na devetih panojih, smo razstavo razdelili na posamezne segmente revije, kot so alpinizem, varstvo narave, arhiv planinske organizacije, spremembe pri ustvarjanju revije, uredniško delovanje … Predvsem pa je pomembna promocija sedanjega Planinskega vestnika, ki je tako z oblikovno kot vsebinsko nadgradnjo postal moderna planinska revija.«

Razstavo Planinski vestnik – 120 let z nami na planinskih poteh, si lahko od 4. do 15. maja 2015 ogledate v preddverju dvorane Državnega sveta RS na Šubičevi 4 v Ljubljani. Za obiskovalce je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, za vstop pa se z osebnim dokumentom registrirajte pri vhodu v parlament. Lepo vabljeni!

Manca Čujež

----------------------
Povezane novice:
Brez Planinskega vestnika ne bi bilo planinstva, kot je - zavednega, samozavestnega in dobrovoljnega

Planinska noč knjige: Ko med platnicami zadiši po gorah

Beremo Planinski vestnik

Planinski vestnik, mladosten 120-letnik

Medijsko praznovanje s Planinskim vestnikom
Planinski vestnik - 120 let z nami na planinskih poteh


Fotogalerija

Avtor: Manca Čujež




Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami