Gore so bile Slovencem od nekdaj prizorišče zgodb, legend in mitov, pozneje tudi nosilke narodne identitete in ogledalo nekega časa. Ko se je planinska beseda pred 130 leti začela zapisovati v Planinskem vestniku, je dobila trajno obliko; in ko se je preselila na filmski trak, je dobila svoj obraz, gibanje in glas. Tokratna tema meseca se posveča tej povezavi - gorniškemu filmu kot podaljšku pisane planinske besede.
Osrednje mesto tokratne teme januarskega Planinskega vestnika s ponosom namenjamo novemu dokumentarnemu filmu, ki bo prikazal zgodbo Planinskega vestnika. Ta ne pripoveduje le o naši najstarejši, še izhajajoči reviji, temveč predvsem o skupnosti ljudi s podobnimi zanimanji, prostovoljstvu in vztrajnosti. Govori o lastnostih in vrednotah, ki naj bi jih imeli vsi planinci, ki gora ne dojemajo zgolj kot brezplačno telovadnico v naravi, ampak dobrino, ki nam je bila dana na voljo, zato smo se do nje dolžni odgovorno obnašati.
Film ZaPisane gore, ki je nastal v času hitrih vizualnih podob in velike krhkosti tiskanih medijev, je obenem dokument sedanjega časa in arhiv za prihodnost. Z njim Planinski vestnik prvič načrtno stopa v filmski prostor, da javnosti predstavi zgodbo trdoživosti, ki je preživela, khmm, če smo popolnoma natančni, kar osem različnih držav oziroma ureditev.

Uvodni pogovor je s scenaristko Mojco Volkar Trobevšek, ki pripoveduje, kako zahteven in intimen je proces nastajanja dokumentarnega filma. Iz njenih besed veje zavest, da film ni le tehnični izdelek, temveč odgovornost do zgodovine, do ljudi in skupnega projekta. Tako kot revija tudi film nastaja iz predanosti, pogosto onkraj plačanega dela in z vero, da je o naših gorah vredno pripovedovati zanamcem.

Drugi intervju je s Tomažem Žganarjem, alpinistom, gorskim reševalcem in človekom mnogih talentov, tudi avtorjem treh knjig, zadnja je bila Zaplezane zgodbe, pred izidom pa je njegova četrta knjiga.

Pišemo o prvem alpinističnem filmu na naših tleh - to je film Triglavske strmine, pa o pisatelju in scenaristu Triglavskih strmin, o Janezu Jalnu. Zanimiva in srčna je zgodba V iskanju macesnov, navdušuje fotozgodba o pozdravu sonca skozi Prednje Prisojnikovo okno. Tu je še ena izvirna zgodba: Distopija gora, ki na drugačen način pokaže, česa si v gorah v resnici ne želimo. Pišemo pa tudi o najvišjih priznanjih PZS za leto 2025 in o Bojanu Pollaku, prejemniku naziva častni član PZS.
So pa tu še drugi zanimivi članki, ki nam dajo misliti, nas prestavijo na čudovite vrhove. Našli boste tudi mini navodila (v sliki in besedi) za e-listanje digitalnega Planinskega vestnika.

V rubriki Z nami na pot se potepamo in turno smučamo po dolini Grossarl v Radstadtskih Turah ter vas vabimo na Penkopf (2011 m), Filmoorshörndl (2189 m), Gamskarkogel (2467 m) in na Kreuzeck (2204 m).

Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, znanje (o zimskih pasteh v gorah in o strokovnem posvetu Gore in varnost 2025), vreme (o streli z jasnega), literatura, film, planinska organizacija, novice in v spomin.

Vabim vas, da se na revijo naročite. Kajti najstarejša slovenska revija, ki še izhaja, se bo težko ohranila brez zveste baze bralcev >>> spletna naročilnica.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika ter
srečno in varen korak na vseh vaših poteh!