ponedeljek, 17. marec 2025

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Veliki Draški vrh nad Krmo Oton Naglost
Prvi ogovor smo naredili z Ladislavom Jiráskom, velikim prijateljem Slovenije in ljubiteljem slovenskih gora, drugi intervju pa je z Radekom Jarošem, češkim alpinistom, ki je edini Čeh s himalajsko krono, to je z vsemi 14 osemtisočaki in s krono sveta, z najvišjimi vrhovi vseh sedmih celin.

Pišemo o spominskem parku na Šmarni gori, gremo po sledeh trolov, čarovnic in velikanov na Ferskih ali Ovčjih otokih, potepamo se po "ravninah" Črne gore, pišemo o zmagovalcih in vtisih z 19. festivala gorniškega filma, objavljamo potopis s čudovitega jezera Como in z njegove okolice (tudi mi smo se spraševali, ali je avtor srečal slavnega igralca Georga CLooneyja), potem pa skočimo zopet v domače loge s Črnivca na Menino planino, pišemo o 18. alpski konferenci v Sloveniji, o raznih doživetjih, o mini alpskem kraljestvu in objavljamo komentar o tekaškem spektaklu.

V rubriki Z nami na pot vas s smučmi ponovno vabimo v dolino Zirknitz v skupini Goldberg - po sledeh nekdanjih zlatokopov, saj nam je zadnjič zagodel škrat in so vsi predlogi imeli isti zemljevid; tokrat objavljamo pravilne. Tu so torej različno zahtevne turnosmučarske ture, gremo na Windischscharte (2717 m), na tritisočak Sandkopf (3090 m), na Sandfeldkopf (2920 m) in na Moharkreuz (2448 m).

Sledijo stalne rubrike: tokrat dva strip (o dr. Juliusu Kugyju in Orožnovi koči), kolumna, Planinčkov kotiček (o beloglavčku ali strašanskem nočnem duhu), zdravje (o tem, kako (ne)varne so copate v kočah), literatura, planinska organizacija.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika ter
srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

 


Majski Planinski vestnik o planšarstvu

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

ponedeljek, 18. maj 2026

Majska tema meseca je Planšarstvo in njegove skrivnosti. Pogledali smo v bogato zgodovino planšarstva, pogovarjali smo se z Anko Lipušček Miklavič, ki je svojo poklicno pot posvetila planinskemu pašništvu - na začetku kot kmetijska pospeševalka in pozneje kot direktorica uspešne zadružne mlekarne Planika Kobarid, še vedno pa jo poleti lahko srečate na planini Sleme, obkroženo s kravami, ali med obračanjem hlebcev sira Tolminec.

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

četrtek, 16. april 2026

V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

Marčni Vestnik o imenih smeri, gorá, blagovnih znamk ...

sreda, 18. marec 2026

V tokratni temi meseca pišemo o imenih - gorá, sten, smeri in tudi o blagovnih znamkah naše gorniške opreme. Prav gotovo ste slišali za vsaj en spor o poimenovanju katere izmed gora, vrhov, planin, da o krajih sploh ne govorim. Tudi na forumih in pozneje na družbenih omrežjih je bilo o tem že kar nekaj žolčnih debat, ki so se večinoma končale z ugotovitvijo, da se njihovi udeleženci strinjajo zgolj v tem, da se ne strinjajo (Mangart - Mangrt, Prisojnik - Prisank ...). Poimenovanje smeri po preplezani ali presmučani prvenstveni smeri pa je eno slajših opravil, ugotavlja Iztok Tomazin.

Iskanje med novicami