nedelja, 17. november 2024

Novembrski Vestnik z odpravami

Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo. Na naslovnici, katere avtor je naš vrhunski alpinist Marko Prezelj, je prikaz drugega dneva prvega vzpona na Nanada Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Drugi dan prvega vzpona na Nanada Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi. Marko Prezelj
Intervju smo naredili z vrhunskim alpinistom Alešem Česnom, ki je letos poleti z brintaskim alplinistom Tomom Livingstonom priplezal na Gašerbrum III po prvenstveni smeri čez zahodni greben.
Drugi intervju je z Billi Bierling. Je strokovnjakinja za komunikacijo, izvršna direktorica Himalajske baze podatkov, humanitarka, prevajalka, alpinistka, ki je poleg Mount Everesta stala še na petih osemtisočakih in velja za naslednico Elizabeth Hawley, kronistke vseh himalajskih vzponov.

V planinskih spominih se avtor poda na isto turo (do smaragdnih jezer) kot pred dvajsetemi leti. Pišemo o nepričakovani najdbi čevlja pod Everestom, ki je pripadal alpinistu Andrewu Irvinu, ki se je leta 1924 skupaj z Georgom Malloryjem podal na Everest, a še do danes ni znano, ali sta prišla na vrh, zato za prvi vzpon šteje vzpon Edmunda Hillaryja in njegovega soplezalca šerpe Tenzinga Norgayja 29. maja 1953. Vladimir Habjan piše o zahtevnem reševanju ponesrečenke s spustom po Gamsovi grapi - s posebnostjo, ki jo izveste na koncu članka.
V rubriki Zdravje dr. Petra Zuper svetuje, kako ravnati ob ugrizih kač. Pišemo o ikoni kosovskega visokogorja Nehariju Drizi, o prenovljeni vili Kredarica, o letošnjem srečanju veteranov alpinistov, o vsakoletnem zboru alpinistične in plezalne skupnosti v Ospu, s PD Bled praznujemo 75 let, potopili pa smo se še v novo knjigo Naveza, ki sta jo napisala Iztok Tomazin in Tomo Virk.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v deželo ostrnic, v Loško dolino in na Babno Polje. Poleg zanimivih opisov območja in znamenitosti najdete opise vzponov na Križno goro (857 m), Petiček (1161 m), Vražji vrtec nad Babnim Poljem (904 m) in na Višivec nad Babnim Poljem (853 m).

Sledijo stalne rubrike: strip (o podcenjevanju gora), literatura, planinska organizacija, novice, pismo.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika
ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!


Srečno 2026!

Srečno 2026!

sreda, 24. december 2025

Drage bralke in bralci Planinskega vestnika, praznično 130. leto naše revije se tudi zaključuje praznično – z božičem in prihajajočim novim letom, s praznikoma, ki iz nas izvabljata iskrene želje in upanje, da se bodo te tudi uresničile. Iskreno si želimo, da bi z vami praznovali še veliko jubilejev in da bi skupaj napisali še veliko zgodb, predvsem takih s srečnim koncem. Naj letošnji božični večer prinese mir, vonj po cimetu, čaju in piškotih, jutro pa naj vas preseneti s čarobno belino, v katero boste zarisali svoje sledi, ki bodo vodile v novo leto, polno doživetij, vrednih zapisa. Vesel božič in srečno novo leto vam želimo! Uredništvo

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

Decembrski Planinski vestnik o snežnih plazovih

sreda, 17. december 2025

Decembrski Planinski vestnik je tu. Vsebina letošnje zadnje številke Planinskega vestnika je spet zanimiva. Tema meseca je posvečena snežnim plazovom in napotkom za večjo varnost in zmanjšanje tveganja. Verjamem, da se bo tudi vas dotaknil okvir z osmimi točkami z naslovom 'Drži - ne drži: izbrane plazovne modrosti za planinske znalce in telebane'.

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

Novembrski Planinski vestnik o Brinšku in Visočici

torek, 18. november 2025

V novembrski številki Planinskega vestnika v temi meseca pišemo o kratki, a bogati življenjski poti alpinista Bogumila Brinška. Brinšek je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne le fizičnega napora. S svojimi mojstrskimi fotografijami je pokazal, da je mogoče lepoto gora ujeti tudi z umetniškim, ne le dokumentarnim občutkom. Z drenovci je postavil temelje in odprl pot generacijam, ki so začele pisati zgodbo slovenskega alpinizma.

Iskanje med novicami