nedelja, 17. november 2024

Novembrski Vestnik z odpravami

Novembrska številka Planinskega vestnika je posvečena odpravam naših alpinistov, ki pritrjujejo Grošljevi misli, da se je z vsake odprave vrnil drugačen. Iskali smo povezavo med tremi na videz popolnoma različnimi odpravami, ki pa so alpinistom pustile globok pečat in mogoče celo postavile temelj uspešnejšim odpravam, ki šele prihajajo. Na naslovnici, katere avtor je naš vrhunski alpinist Marko Prezelj, je prikaz drugega dneva prvega vzpona na Nanada Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Drugi dan prvega vzpona na Nanada Shori, 6344 m. V ozadju vzhodni vrh Nanda Devi. Marko Prezelj
Intervju smo naredili z vrhunskim alpinistom Alešem Česnom, ki je letos poleti z brintaskim alplinistom Tomom Livingstonom priplezal na Gašerbrum III po prvenstveni smeri čez zahodni greben.
Drugi intervju je z Billi Bierling. Je strokovnjakinja za komunikacijo, izvršna direktorica Himalajske baze podatkov, humanitarka, prevajalka, alpinistka, ki je poleg Mount Everesta stala še na petih osemtisočakih in velja za naslednico Elizabeth Hawley, kronistke vseh himalajskih vzponov.

V planinskih spominih se avtor poda na isto turo (do smaragdnih jezer) kot pred dvajsetemi leti. Pišemo o nepričakovani najdbi čevlja pod Everestom, ki je pripadal alpinistu Andrewu Irvinu, ki se je leta 1924 skupaj z Georgom Malloryjem podal na Everest, a še do danes ni znano, ali sta prišla na vrh, zato za prvi vzpon šteje vzpon Edmunda Hillaryja in njegovega soplezalca šerpe Tenzinga Norgayja 29. maja 1953. Vladimir Habjan piše o zahtevnem reševanju ponesrečenke s spustom po Gamsovi grapi - s posebnostjo, ki jo izveste na koncu članka.
V rubriki Zdravje dr. Petra Zuper svetuje, kako ravnati ob ugrizih kač. Pišemo o ikoni kosovskega visokogorja Nehariju Drizi, o prenovljeni vili Kredarica, o letošnjem srečanju veteranov alpinistov, o vsakoletnem zboru alpinistične in plezalne skupnosti v Ospu, s PD Bled praznujemo 75 let, potopili pa smo se še v novo knjigo Naveza, ki sta jo napisala Iztok Tomazin in Tomo Virk.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo v deželo ostrnic, v Loško dolino in na Babno Polje. Poleg zanimivih opisov območja in znamenitosti najdete opise vzponov na Križno goro (857 m), Petiček (1161 m), Vražji vrtec nad Babnim Poljem (904 m) in na Višivec nad Babnim Poljem (853 m).

Sledijo stalne rubrike: strip (o podcenjevanju gora), literatura, planinska organizacija, novice, pismo.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika
ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!


Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

Vestnik v leto 2025 z Mojstranškimi vevericami

petek, 17. januar 2025

Januarski planinski vestnik je že izšel. V tokratni temi meseca pišemo o Mojstranških vevericah - plezalnih legendah iz Mojstrane. Ti mladi fantje so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prispevali k izjemnemu obdobju slovenskega alpinizma. Točno so vedeli, kaj si želijo, ob tem pa so si tudi upali in znali to izpeljati. Kdo so bile te naše legende, kaj vse so preplezali in doživeli, pišemo v osrednji temi, katere avtor je Vladimir Habjan, ki je tudi avtor ravnokar izdane knjige o Mojstranških vevericah.

Iskanje med novicami