torek, 15. januar 2013PZS

Planinski vestnik, januar 2013

V prvi letošnji številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili izrazu šodrovstvo in njegovemu pomenu v primerjavi z alpinizmom. Z nami so misli delili nekateri znani alpinisti. Za vas smo se pogovarjali z Marjeto Keršič Svetel, naravovarstvenico in veliko poznavalko ter ljubiteljico gora.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Z Jano Remic smo se podali po poti njenih spominov z bohinjskih gora, z Marjeto Štrukelj pa zopet v Marmarole, tokrat na goro Corno del Doge. S Petro Duhannoy smo odšli v Južnoafriško republiko, z Aljažem Anderletom pa na Norveško. Dušan Škodič pa obuja spomine na križ na Škrlatici.

Če se še niste včlanili v svoje lokalno planinsko društvo, si preberite članek o prednostih in ostalih informacijah glede članarine v letu 2013.

V rubriki Z nami na pot bomo spoznali vrhove nad Colom in Hrušico ter turnosmučarske terene nad Zederhausom v Avstriji.

Sledijo rubrike o gorski medicini, varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, literature, pisma bralcev in novice planinske organizacije.

V uvodniku urednik Marjan Bradeško razmišlja o Redu.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku. 

PDF  Kazalo PV, januar 2013 (759,80 KB)

Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, januar 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki

ŠODRANJE 4
Kje je meja med šodrovstvom in alpinizmom? Kaj šodrovstvo sploh je? Marta Krejan
Brez šodra ni alpinizma. "Nakladanje" o šodru z nekaj nasveti za vstopajoče v svet (krušljive) vertikale. Nejc Pozvek
Kako sem zorel. Šoder in učna leta. Albin Simonič
"Izraz šoder nerada uporabljam". Pogovor z Marijo Štremfelj. Marta Krejan
INTERVJU 13
"Ne skrbi me za naravo, skrbi me za ljudi" Marjeta Keršič Svetel, pripovedovalka zgodb in naravovarstvenica. Tina Leskošek
TRIGLAVSKO POGORJE 18
Najprijetnejši dnevi v življenju so najmirnejši. Sama na poti s spomini. Jana Remic
SKRIVNOSTI BLEDIH GORA 22
Samotna divjina v Marmarolah. Corno del Doge. Marjeta Štrukelj
ČLANARINA 26
Planinska organizacija nudi kvaliteten članski servis. Pogovor z Mileno Brešan, vodjo odbora za članstvo PZS. Vladimir Habjan

Z NAMI NA POT 29
Na prepihu časa in vremena. Med Colom in Hrušico. Matija Turk
Opisi tur 33
Špiček in Špičasti vrh. Matija Turk
Križna gora. Matija Turk
Streliški vrh. Matija Turk
Javornik. Matija Turk

Z NAMI NA POT 41
Muhaste zime in turnosmučarske muke. Zederhaus. Tomaž Hrovat
Opisi tur 33
Aignerhöhe. Tomaž Hrovat
Schöpfing. Tomaž Hrovat
Großes Mosermandl. Tomaž Hrovat
Weißeck. Tomaž Hrovat

MLADI V GORAH 45
Pohod na Kamniško sedlo. Samostojen vzpon skozi oči enajstletnice in osemletnika. Ajda in Žan Auersperger
GORE SVETA 46
Afriške zmajeve gore. Po pogorju Drakensberg v Lesotu in Južnoafriški republiki. Petra Duhannoy
ZGODOVINA 50
Križ na gori. Bili so pač takšni časi. Dušan Škodič
LEDNO PLEZANJE NA NORVEŠKEM 54
Čisto brez domišljije. Pozimi na Lofotskih otokih. Aljaž Anderle
GORNIŠKA MEDICINA 58
Ali bolni ljudje lahko hodijo v gore? Petra Zupet
METEOROLOGIJA 60
Pretoplo in premokro, a še vedno dovolj dobro za visok obisk. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
BLIŽNJE GORE 62
Veliki Risnjak. Marija Dolinar
MINIATURA 62
Pred davnimi leti na Ojstrico. Ob skromni opremi veliko sreče. Jože Četina
VARSTVO NARAVE 64
Prevarantski ptičji kralj. Rumenoglavi kraljiček. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 65
NOVICE IZ TUJINE 66
PISMA BRALCEV 67
LITERATURA 67
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 72



Uvodnik 

Red

   Red je nasprotje nereda, zmede, kaosa. In če že omenjamo grške besede, poglejmo še kozmos - vesolje. Kozmos namreč pomeni - red. Vesolje, kozmos, je torej nasprotje kaosa. Zakaj vse te besede? Kakšno povezavo z gorami vendar imajo?
   Še kako pomenljive so te besede. Kajti bliže ko smo vesolju, bliže smo redu. Mi, ki zahajamo v gore, se kar se da pogosto iz dolinskega nereda, kaosa, vzpenjamo proti kozmosu, vesolju, proti redu torej. Če namreč natančno pogledamo prevode obeh grških besed (Slovar tujk), razberemo, da je kaos [khaos] brezno, brezmejna praznina, zmeda, zmešnjava, in kozmos [kosmos] (vesoljni) red. Torej se iz brezna, doline, dostikrat zares zmešnjave, vzpenjamo navzgor. Da bi uredili svoje misli, ki so se v dolini morda malo preveč pomešale, da bi razrahljana čustva znova umestili v svoj duševni okvir, da bi uredili tudi telesno zmedeno stanje, ne nazadnje okrepili zdravje. Da bi se kri pretakala po telesu tako, kot se mora, da bi pljuča dihala odprto, sproščeno, da bi vdihovala vesoljski mir. Vse to počnemo, da bi ob doživetju lepega našli moč, ki bi jo s spomini vred prinesli v dolino - neurejeno, a nekje globoko v bistvu vendarle željno reda. Da bi v dolinski svet prinesli spokojnost gora, red. In s tem gradili boljši svet.
   Kdaj in kje dojemamo vesolje bolj popolno kot v jasni zvezdni noči visoko v gorah, ko so zvezde, v neskončnem številu, povsem blizu. Ko se vanje zagledamo za daljši čas, nenadoma letimo" skozi vesolje, "odlepimo" se od doline. Toda dolina, svetlobno onesnažena, nam danes pogosto zmanjša moč ozvezdij, poplitvi globino vesolja, nas nekako noče spustiti vanj. In spet imamo gorniki rešitev. Da se dvignemo nad dolino tedaj, ko jo pokriva debela plast megle ali oblakov, tako debela, da zaduši dolinske glasove. In se vzpnemo nad tisto sivino čisto jasnino obzorij. Tedaj je noč spet prvinska, zvezde utripajo razločno, vsaka je vidna, jasno sije njena svetloba in vesolje je globoko, neskončno, vidimo mu tako rekoč do konca. Tedaj postanemo del Reda.
   Naj bo, dragi bralci naše revije, takih vznesenih vesoljskih trenutkov v prihajajočem letu še več. Da bi na svojih pohodih v gore dosegali višine, na katerih bi dolinski nered izginil, kjer bi vse bolj doživljali urejenost kozmosa, kjer bi dosegali sozvočje z vesoljem - univerzalnim redom. Kjer bi uredili misli, spravili v red svoje telo, predvsem pa znova našli sebe. Svoj mir. In ga prinesli v dolino. Ga delili z drugimi - tudi s prispevki v naši reviji. Gore, prvobitna narava, neločljiv del stvarstva, namreč dihajo z vesoljskim redom. Zato naj bo gorski svet, ki stoji pod mogočnim obokom neskončnega vesolja, kraj, kjer bomo našli sozvočje z Redom. Kjer bomo našli sebe. Potem se bo vse izteklo prav in tako, kot se mora. Srečno.

Marjan Bradeško

Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

Junijski Vestnik o baronu Zoisu

petek, 18. junij 2021

V junijski temi meseca smo se posvetili velikemu razsvetljencu, baronu Žigu Zoisu. Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747-1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo.

Iskanje med novicami