torek, 15. januar 2013PZS

Planinski vestnik, januar 2013

V prvi letošnji številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili izrazu šodrovstvo in njegovemu pomenu v primerjavi z alpinizmom. Z nami so misli delili nekateri znani alpinisti. Za vas smo se pogovarjali z Marjeto Keršič Svetel, naravovarstvenico in veliko poznavalko ter ljubiteljico gora.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
Z Jano Remic smo se podali po poti njenih spominov z bohinjskih gora, z Marjeto Štrukelj pa zopet v Marmarole, tokrat na goro Corno del Doge. S Petro Duhannoy smo odšli v Južnoafriško republiko, z Aljažem Anderletom pa na Norveško. Dušan Škodič pa obuja spomine na križ na Škrlatici.

Če se še niste včlanili v svoje lokalno planinsko društvo, si preberite članek o prednostih in ostalih informacijah glede članarine v letu 2013.

V rubriki Z nami na pot bomo spoznali vrhove nad Colom in Hrušico ter turnosmučarske terene nad Zederhausom v Avstriji.

Sledijo rubrike o gorski medicini, varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, literature, pisma bralcev in novice planinske organizacije.

V uvodniku urednik Marjan Bradeško razmišlja o Redu.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku. 

PDF  Kazalo PV, januar 2013 (759,80 KB)

Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, januar 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki

ŠODRANJE 4
Kje je meja med šodrovstvom in alpinizmom? Kaj šodrovstvo sploh je? Marta Krejan
Brez šodra ni alpinizma. "Nakladanje" o šodru z nekaj nasveti za vstopajoče v svet (krušljive) vertikale. Nejc Pozvek
Kako sem zorel. Šoder in učna leta. Albin Simonič
"Izraz šoder nerada uporabljam". Pogovor z Marijo Štremfelj. Marta Krejan
INTERVJU 13
"Ne skrbi me za naravo, skrbi me za ljudi" Marjeta Keršič Svetel, pripovedovalka zgodb in naravovarstvenica. Tina Leskošek
TRIGLAVSKO POGORJE 18
Najprijetnejši dnevi v življenju so najmirnejši. Sama na poti s spomini. Jana Remic
SKRIVNOSTI BLEDIH GORA 22
Samotna divjina v Marmarolah. Corno del Doge. Marjeta Štrukelj
ČLANARINA 26
Planinska organizacija nudi kvaliteten članski servis. Pogovor z Mileno Brešan, vodjo odbora za članstvo PZS. Vladimir Habjan

Z NAMI NA POT 29
Na prepihu časa in vremena. Med Colom in Hrušico. Matija Turk
Opisi tur 33
Špiček in Špičasti vrh. Matija Turk
Križna gora. Matija Turk
Streliški vrh. Matija Turk
Javornik. Matija Turk

Z NAMI NA POT 41
Muhaste zime in turnosmučarske muke. Zederhaus. Tomaž Hrovat
Opisi tur 33
Aignerhöhe. Tomaž Hrovat
Schöpfing. Tomaž Hrovat
Großes Mosermandl. Tomaž Hrovat
Weißeck. Tomaž Hrovat

MLADI V GORAH 45
Pohod na Kamniško sedlo. Samostojen vzpon skozi oči enajstletnice in osemletnika. Ajda in Žan Auersperger
GORE SVETA 46
Afriške zmajeve gore. Po pogorju Drakensberg v Lesotu in Južnoafriški republiki. Petra Duhannoy
ZGODOVINA 50
Križ na gori. Bili so pač takšni časi. Dušan Škodič
LEDNO PLEZANJE NA NORVEŠKEM 54
Čisto brez domišljije. Pozimi na Lofotskih otokih. Aljaž Anderle
GORNIŠKA MEDICINA 58
Ali bolni ljudje lahko hodijo v gore? Petra Zupet
METEOROLOGIJA 60
Pretoplo in premokro, a še vedno dovolj dobro za visok obisk. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
BLIŽNJE GORE 62
Veliki Risnjak. Marija Dolinar
MINIATURA 62
Pred davnimi leti na Ojstrico. Ob skromni opremi veliko sreče. Jože Četina
VARSTVO NARAVE 64
Prevarantski ptičji kralj. Rumenoglavi kraljiček. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 65
NOVICE IZ TUJINE 66
PISMA BRALCEV 67
LITERATURA 67
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 72



Uvodnik 

Red

   Red je nasprotje nereda, zmede, kaosa. In če že omenjamo grške besede, poglejmo še kozmos - vesolje. Kozmos namreč pomeni - red. Vesolje, kozmos, je torej nasprotje kaosa. Zakaj vse te besede? Kakšno povezavo z gorami vendar imajo?
   Še kako pomenljive so te besede. Kajti bliže ko smo vesolju, bliže smo redu. Mi, ki zahajamo v gore, se kar se da pogosto iz dolinskega nereda, kaosa, vzpenjamo proti kozmosu, vesolju, proti redu torej. Če namreč natančno pogledamo prevode obeh grških besed (Slovar tujk), razberemo, da je kaos [khaos] brezno, brezmejna praznina, zmeda, zmešnjava, in kozmos [kosmos] (vesoljni) red. Torej se iz brezna, doline, dostikrat zares zmešnjave, vzpenjamo navzgor. Da bi uredili svoje misli, ki so se v dolini morda malo preveč pomešale, da bi razrahljana čustva znova umestili v svoj duševni okvir, da bi uredili tudi telesno zmedeno stanje, ne nazadnje okrepili zdravje. Da bi se kri pretakala po telesu tako, kot se mora, da bi pljuča dihala odprto, sproščeno, da bi vdihovala vesoljski mir. Vse to počnemo, da bi ob doživetju lepega našli moč, ki bi jo s spomini vred prinesli v dolino - neurejeno, a nekje globoko v bistvu vendarle željno reda. Da bi v dolinski svet prinesli spokojnost gora, red. In s tem gradili boljši svet.
   Kdaj in kje dojemamo vesolje bolj popolno kot v jasni zvezdni noči visoko v gorah, ko so zvezde, v neskončnem številu, povsem blizu. Ko se vanje zagledamo za daljši čas, nenadoma letimo" skozi vesolje, "odlepimo" se od doline. Toda dolina, svetlobno onesnažena, nam danes pogosto zmanjša moč ozvezdij, poplitvi globino vesolja, nas nekako noče spustiti vanj. In spet imamo gorniki rešitev. Da se dvignemo nad dolino tedaj, ko jo pokriva debela plast megle ali oblakov, tako debela, da zaduši dolinske glasove. In se vzpnemo nad tisto sivino čisto jasnino obzorij. Tedaj je noč spet prvinska, zvezde utripajo razločno, vsaka je vidna, jasno sije njena svetloba in vesolje je globoko, neskončno, vidimo mu tako rekoč do konca. Tedaj postanemo del Reda.
   Naj bo, dragi bralci naše revije, takih vznesenih vesoljskih trenutkov v prihajajočem letu še več. Da bi na svojih pohodih v gore dosegali višine, na katerih bi dolinski nered izginil, kjer bi vse bolj doživljali urejenost kozmosa, kjer bi dosegali sozvočje z vesoljem - univerzalnim redom. Kjer bi uredili misli, spravili v red svoje telo, predvsem pa znova našli sebe. Svoj mir. In ga prinesli v dolino. Ga delili z drugimi - tudi s prispevki v naši reviji. Gore, prvobitna narava, neločljiv del stvarstva, namreč dihajo z vesoljskim redom. Zato naj bo gorski svet, ki stoji pod mogočnim obokom neskončnega vesolja, kraj, kjer bomo našli sozvočje z Redom. Kjer bomo našli sebe. Potem se bo vse izteklo prav in tako, kot se mora. Srečno.

Marjan Bradeško

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

Aprilski Vestnik o strahu v gorah

sreda, 16. april 2025

V letošnji aprilski številki naše in vaše naj revije Planinski vestnik je tema meseca Strah v gorah. Strah je naš življenjski sopotnik, neotipljiv kot naša senca je v naši za vesti in globoko v podzavesti. Koliko obrazov strahu smo spoznali v gorah? V mini anketi o tem, česa nas je najbolj strah v gorah, smo dobili 147 odgovorov, in med vsemi je največ odgovorov požel strah pred nenadno spremembo vremena. Kateri strahovi še sledijo ter zakaj se sploh pojavi strah in kako najti ravnotežje med odsotnostjo in prisotnostjo strahu, pa najdete v tej številki Planinskega vestnika.

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

Marčni Planinski vestnik o Jožetu Abramu

ponedeljek, 17. marec 2025

V letošnji tretji številki naše revije Planinski vestnik vam prinašamo zanimivo branje o Jožetu Abramu ob njegovi 150-letnici rojstva. "Bil je eden najplemenitejših ljudi," je v temi meseca uvodoma zapisala avtorica Majda Debeljak. Jože Abram (1875-1938) je bil slabo poznan, a pomemben Slovenec, ki je zaznamoval svoj čas in predvsem med Primorci pustil globok pečat. Kot duhovnik je služboval v Trenti, hkrati pa je bil navdušen gornik, planinski pisatelj, pesnik, prevajalec in dramatik ter narodni buditelj. V njegov krog ljudi so sodili tako takratni gorski vodniki kot tudi dr. Julius Kugy.

Planinski vestnik praznuje 130 let!

Planinski vestnik praznuje 130 let!

sreda, 19. februar 2025

Februarski Planinski vestnik je praznično obarvan, saj praznujemo 130 let od prve številke Vestnika! Tema je zanimiva, začne se z uvodnikom Žarka Rovščka in s člankom o zimzelenem viharniku izpod peresa izvrstnega Igorja Škamperleta. Pogledali smo tudi, kje smo ga "biksnili" mi in kako nam jo je zagodel tiskarski škrat, Ažbe Polšak pa je ustvaril odličen strip na temo obletnice.

Iskanje med novicami