četrtek, 27. december 2012PZS

INTERVJU – Milena Brešan: PZS nudi kvaliteten članski servis

Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Ob začetku novega leta običajno podaljšujemo članarino ali se na novo včlanjujemo v društva. Planinska zveza Slovenije (PZS) je med najštevilčnejšimi društvenimi organizacijami s preko 58.000 člani. Kaj nam pomeni in kaj prinaša članstvo v tej organizaciji, tudi v luči novega Pravilnika o članstvu posameznikov, ki ga je Upravni odbor PZS sprejel novembra 2012, nam je v pogovoru povedala Mileno Brešan, vodja odbora za članstvo pri PZS.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
PZS sodi med najštevilčnejše prostovoljne organizacije v državi. Koliko je trenutno članov? Kako se je gibalo članstvo v zadnjih letih in ali morda veste, katerega leta je imela PZS največ članov in koliko jih je bilo?
Večje število članov od PZS imata Zveza društev upokojencev Slovenije in Gasilska zveza Slovenije. Končno število članov za leto 2012 še ni znano, saj obračun še ni zaključen, upamo pa, da bo preseženo lansko število (58.389). Planinska organizacija je bila najbolj številčna 1989 leta, ko smo beležili 114.207 članov, nato pa je članstvo konstantno padalo do leta 2005 (52.509 članov), od takrat pa ponovno beležimo rast.

Kaj pomeni biti član PZS? Kakšni so razlogi, da bi se obiskovalec gorskega sveta vključil v organizacijo?
Če so bili prvi člani Slovenskega planinskega društva (SPD) entuziasti, ki so želeli 'ohraniti slovenskim goram slovenske lice', so danes razlogi za članstvo bolj raznoliki. Verjamem, da je pri velikem številu članov glavni razlog pripadnost planinski organizaciji. Planinstvo kot način življenja te prej ali slej pripelje do planinske organizacije (možnost nadgradnje znanja, organiziranega obiska zahtevnejših vzponov, druženje z enako mislečimi ...), seveda pa niso zanemarljive tudi ugodnosti članstva (zavarovanja, popusti pri nočitvah v planinskih kočah, članicah UIAA in avstrijske ÖTK, razni komercialni popusti pri ponudnikih, itd.), ki predstavljajo brez dvoma močan motiv za vključitev. 

Pred leti je bilo precej zanimanja za včlanjevanje v avstrijsko planinsko organizacijo. Kako je s tem zdaj? Kaj imajo Avstrijci, česar PZS nima, in obratno? (sprememba 31. 12. 2012)
Avstrijska planinska organizacija je imela, vsaj po mnenju nekaterih, v določenih segmentih boljše zavarovanje. Da bi ponudili našim članom primerljive pogoje, je bila uvedena dodatna kategorija članstva A+.
Primerjava zavarovanja članov OeAV in članov PZS A+:
-       zavarovanje odgovornosti pri A+ velja za ves svet, pri OeAV pa le za Evropo;
-       zavarovanje trekingov in ostalih 'planinskih' potovanj velja pri nas časovno neomejeno, pri OeAV le za osem tednov;
-       pri A+ je jasno določen obseg zavarovanja, pri zavarovanju OeAV to ni tako podrobno določeno. Ostali elementi (reševanje, odgovornost, povrnitev stroškov prevoza v domovino) so primerljivi;
-       zavarovanje OeAV zajema tudi zdravstveno asistenco, ki je zavarovanje člana A+ ne krije. Zdravstvena asistenca, ki izhaja iz zavarovanj OeAV, pa je omejena, krije le neodložljivo nujno potrebno zdravljenje v tujini, zavarovalna vsota je 10.000 EUR, od tega za ambulantno zdravljenje največ 2000 EUR. Zavarovanec mora plačati samoprispevek v višini 70 EUR, kriti mora tudi stroške bivanja v bolnišnici, ki jih je dolžan poravnati na licu mesta;
-       alpinistične odprave niso vključeno v nobeno od obravnavanih zavarovanj.
Pri članskem zavarovanju PZS je v zadnjih letih dosežen bistven napredek, še dodatne izboljšave pa načrtujemo po vzpostavitvi popolne in ažurne centralne evidence članstva konec leta 2013. PZS bo še naprej sledila ciljem še kvalitetnejšega članskega servisa in se trudila tudi na ta način odgovoriti na raznolike potrebe vseh starostnih skupin planincev, ki obiskujejo gorski svet (mladi, starejši planinci, alpinisti, športni plezalci, turni smučarji, kolesarji ...).

V zadnjih letih PZS beleži dokaj visok porast A članstva. Čemu to pripisujete?
A in A+ članarina nudita poleg ostalih bonitet tudi bistveno višje zavarovalne vsote in verjetno je prav to razlog porasta A članstva, saj je A+ članarina prilagojena željam in potrebam najbolj aktivnih planincev in alpinistov.

Pravilnik o članstvu posameznikov predvideva več vrst članarine. Jih lahko na kratko povzamete. Kaj bi svetovali tistim, ki bi se želeli včlaniti, kaj naj izberejo? Kaj pomeni družinski popust?
V planinski organizaciji imamo naslednje kategorije članov: A+ - člani z največjim obsegom ugodnosti, A - člani z večjim obsegom ugodnosti, B - polnoletni član z osnovnim obsegom ugodnosti, B1- člani, starejši od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti, S+Š - srednješolci in člani s statusom študenta, do vključno 26. leta starosti, z osnovnim obsegom ugodnosti, P+O - predšolski ali osnovnošolski otroci z osnovnim obsegom ugodnosti in člani OPP - osebe s posebnimi potrebami (osebe, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost) z omejenim obsegom ugodnosti.
V letu 2012 je bila z namenom nuditi posebno ugodnost družinam ponovno uvedena družinska članarina. Družine lahko uveljavljajo ob sočasnem plačilu članarine poseben 20 % popust (razen A+, A in B1), člani A+ in A imajo enako vrednost popusta kot pripada članom B. Pravilnik o članstvu posameznikov določa, da se za družinske člane štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (OPP) in so člani družine. Za družino se šteje tudi mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Posamezniku, ki se želi včlaniti, bi svetovala, da se natančno seznani z ugodnosti članstva in izbere kategorijo primerno njegovi starosti in potrebam. Vrste in ugodnosti članstva so objavljene na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS št. 4/2012, informacije pa nudijo tudi vsa planinska društva. 

UO PZS je na novembrski seji sprejel Pravilnik o članstvu posameznikov. Kaj so bili razlogi za sprejem novega pravilnika? Kaj so poglavitne novosti, ki jih pravilnik prinaša?
Razlog za sprejem novega pravilnika, ki je nadomestil Pravilnik o izkaznicah in vrstah članarine, je več: spremembe na področju članstva, ki jih je uvedel nov statut PZS, centralna evidenca članstva, ki se vodi v informacijskem sistemu imenovanim Naveza, vedno glasnejše zahteve po spremembi članske izkaznice, itd. Pravilnik določa obvezno vodenje seznamov članov in njihovih pristopnih izjav ter posredovanje podatkov na PZS, opredeljuje osebne podatke, ki jih mora posameznik posredovati ob včlanitvi in ki se vnašajo v Navezo, določa obliko in vsebino nove planinske izkaznice in za prehodno obdobje največ petih let znamkico, kot dokazilo o plačilu članarine za tekoče leto. Novo izkaznico prejmejo v letu 2013 A in A + člani (stroške izdaje teh izkaznic krije PZS), v naslednjem pa tudi B, B1, in S+Š, za mlade planince pa ostajata v veljavi Cici dnevnik in dnevnik Mladi planinec. Pravilnik je tudi določil novo delitveno razmerje članarine med PD in PZS v višini 50:50 za članarino B, B1 in S+Š članov, ki bo na podlagi v javni obravnavi usklajenih meril, uveljavljeno v letu 2013.

PZS nima evidence vseh svojih članov, ki jo imajo planinska društva, se je pa tega lotila z informacijskim sistemom Naveza. V kakšnem času predvidevate, da bodo zbrani podatki o vseh članih? Kaj bo PZS s tem pridobila? Kdaj lahko računamo, da bomo imeli tudi podatek o članstvu v PD za vse naročnike Planinskega vestnika?
Za cilj smo si zadali, da bo centralna evidenca članstva vodena v Navezi, zaključena do konca leta 2013. Planinska zveza bo tako prvič zbrala podatke vseh svojih članov, kar ji bo omogočilo boljše prepoznavanje problemov posameznih kategorij članstva in njihovo predstavitev državnim organom in drugim subjektom, vzpostavljen bo tudi direkten kontakt s članstvom (član, ki to želi, lahko ob izpolnitvi pristopne izjave posreduje tudi telefonsko številko in naslov elektronske pošte). Centralna evidenca članstva bo omogočala ureditev članstva posameznika v več planinskih društvih, pa tudi lažje pridobivanje ugodnosti za posamezne kategorije članstva (npr. zavarovanje z asistenco). Ob izpolnitvi izjave je vsak član navedel tudi ali je naročnik Planinskega vestnika, tako da bo iz centralne evidence članstva predvidoma do konca leta 2013 razviden tudi ta podatek. 

Vemo, da se lahko včlanimo v PD. Se lahko včlanimo tudi na sedežu PZS na Dvorakovi 9? Kaj potrebujemo za včlanitev (dokumenti, slika ...)? Na koliko društvih v Sloveniji se lahko včlanimo preko spleta?
Člani društev, ki so pisno pooblastila PZS za posredovanje pri včlanjevanju, se lahko včlanijo v posamezno planinsko društvo tudi na sedežu PZS (v času uradnih ur), ob raznih dogodkih, kjer je PZS prisotna s stojnico (sejmi, srečanja, prireditve ...), od lanskega avgusta pa tudi preko spletne strani PZS, pri čemer pa morajo obvezno navesti društvo, katerega člani želijo postati. V primeru včlanitve preko PZS je višina članarine enaka priporočenim zneskom, ki jih za članarino določi UO PZS, ne glede na to kakšno višino članarine je za svoje člane določilo posamezno planinsko društvo. Ob včlanitvi je potrebno izpolniti pristopno izjavo, v kateri se navede tudi osnovne osebne podatke, fotografija ni potrebna. S PZS je doslej sklenilo dogovor o spletnem včlanjevanju 141 društev.

Pri kateri zavarovalnici je sklenjeno zavarovanje članov PZS? Lahko prosim povzamete višine najbolj tipičnih zavarovanj (vrste planinstva in višine gora po svetu).
Zavarovanje članov PZS je sklenjeno pri zavarovalnici Wiener Städtische, podružnici v Ljubljani. Z njo je sklenjena pogodba za nezgodno zavarovanje članov, zavarovanje stroškov reševanja v tujini, zavarovanje za stroške vrnitve v domovino in zavarovanje zasebne odgovornosti članov PZS. V zavarovanje je vključeno tudi zavarovanje odgovornosti PZS in strokovnih kadrov PZS. V nadaljevanju povzemam vrste zavarovanj in višine zavarovalnega kritja, obširna obrazložitev zavarovanj je objavljena na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS št. 4/2012.
Osnovno zavarovalno jamstvo velja za opravljanje naslednjih planinskih dejavnosti: pohodništvo do 6.000 metrov nadmorske višine, trekinge, gorništvo do 6.000 metrov nadmorske višine (vključuje lažje plezanje do IV. stopnje po težavnostni lestvici UIAA), alpinizem ter športno plezanje (tudi ledno) do 5.000 metrov nadmorske višine v naravi ali na za to ustrezno urejenih plezališčih in umetnih stenah, turno kolesarstvo in turno smučanje, krpljanje, prostovoljno vodništvo in prireditve in akcije v organizaciji PZS ter planinskih društev.
Nezgodno zavarovanje članov velja za ves svet. Zavarovalne vsote pa se razlikujejo glede na vrsto članstva: za nezgodno smrt A+ člani 25.000, A člani 15.000, B, B1, S+Š in P+O člani 5.500 EUR; za invalidnost A+ člani 75.000, A člani 50.000, B, B1, S+Š in P+O člani pa 8.500 EUR.
Zavarovanje stroškov reševanja velja za člane A, B, B1, S+Š in P+O v tujih gorah Evrope in Turčije, za A+člane pa za ves svet. Zavarovalno kritje za stroške reševanja znaša za člane A + člane 15.000 EUR, za A člane 10.000 EUR, za člane B, B1, S+Š in P+O pa 3.000 EUR.
Člani A+ imajo s plačilom članarine avtomatsko tudi sklenjeno zavarovanje za stroške reševanja pri zavarovalnici Generali pod nekoliko izboljšanimi pogoji, kot so bili v preteklem zavarovalnem obdobju. Stroški reševanja ne vključujejo stroškov reševanja v Sloveniji, ker je reševanje v Sloveniji razen v izjemnih primerih hude malomarnosti brezplačno. A in A+ člani so dodatno zavarovani za stroške vrnitve poškodovane osebe v domovino (A 1.000 EUR, A+ pa 2.000 EUR). Kritje za vse kategorije zajema samo povrnitev stroškov reševanja in ne vključuje 24-urne asistence pri reševanju.
Zavarovalno kritje zasebne odgovornosti članov velja za člane A+ (150.000 EUR) in za A člane (120.000 EUR) za ves svet, za člane P in O, B, B1, S in Š (50.000 EUR) pa za gore Evrope in Turčije. Zavarovanje v okviru članstva PZS pa ne zajema stroškov bolnišničnega zdravljenja, zato predlagam, da se posamezniki pred odhodom v tujino preverijo sistem kritja v državi, kamor so namenjeni.

Nam lahko pojasnite, na kakšen način prijavimo nezgodo in uveljavljamo stroške reševanja doma ali v tujih gorah.
Po končanem zdravljenju prijavimo nezgodo PZS (po pošti ali e-pošti) z izpolnitvijo obrazca Prijava nezgode, ki je objavljen na spletni strani PZS in v Obvestilih PZS, št. 4/2012. Prijavi je potrebno priložiti kopije zdravniške dokumentacije o poteku in trajanju zdravljenja, skupaj z izvidi o morebitnih posledicah, ter podatke o predhodnih boleznih ali drugih telesnih pomanjkljivostih. Če se je pripetila nezgoda v tujini P+O, S+Š, B, B1 in A izpolnijo obrazec Prijava stroškov reševanja ali vrnitve zavarovalnice Wiener Städtische, člani A+ pa izpolnijo obrazec Prijava škode za plačilo stroškov reševanja/nudenja medicinske pomoči zavarovalnice Generali. Če se uveljavlja tudi zavarovanje za stroške reševanja v tujih gorah, je treba ob prijavi predložiti tudi potrdilo o plačilu stroškov reševanja. V primeru prijave škodnega primera iz naslova odgovornosti, zavarovanec, ki je povzročil škodo tretji osebi, izpolni obrazec Prijava škodnega primera zavarovanca odgovornosti, oškodovanec pa Odškodninski zahtevek. Prijaviteljem priporočam, da glede prijave škodnih primerov najprej kontaktirajo PZS (telefon 01/ 43 45 680, info@pzs.si).

Imate na PZS pregled v koliko primerih so člani PZS v letu 2012 uveljavljali pravico do odškodnine in ali je bilo pri tem kaj zapletov?
V letu 2012 je bilo 17 primerov uveljavljanja zavarovalnega kritja za povrnitev stroškov reševanja v tujih gorah, odškodninsko odgovornost, odškodnino zaradi invalidnosti in žal tudi zaradi smrti. En primer izplačila je bil zavrnjen, saj se nezgoda ni zgodila v času planinskih aktivnosti, v štirih primerih je bila odškodnina izplačana, ostali postopki pa še niso zaključeni.
Postopke poskušamo skupaj z zavarovalnico, zavarovalnim zastopnikom in prijavitelji čim prej zaključiti in ovire reševati sproti. Velja posebej opozoriti, da nezgodno zavarovanje krije samo primere invalidnosti in smrti, zato za obiskovanje tujih gora priporočam A ali A+ članarino, ki imata višje zavarovalno kritje za reševanje, saj stroški reševanja v tujini lahko zaradi zahtevnejšega reševanja ali večje oddaljenosti kraja nesreče hitro presežejo znesek 3.000 €, ki je vključen v ostale članarine.

Na kakšen način PD ali PZS zagotavljata varovanje osebnih podatkov?
Organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov je Planinska zveza Slovenije določila v Pravilniku o varstvu osebnih podatkov. Evidenca članov se obdeluje v informacijskem sistemu Naveza, ki sledi strogim varnostim standardom in zagotavlja sledljivost podatkov in dela uporabnikov (vsak uporabnik prejme osebno geslo). Naj omenim, da so bili ukrepi varovanja osebnih podatkov usklajeni tudi z informacijsko pooblaščenko. Seveda pa je zelo pomembno tudi ozaveščanje uporabnikov o pomenu in načinu izvajanju varstva osebnih podatkov pri svojem delu, tu imam v mislih tudi zaščito osebnih podatkov članov v planinskih društvih. 

V letu 2013 bo izdana nova članska izkaznica za A in A+ člane. Je že znano, kako bo videti? Zakaj je potrebna zamenjava? Kako to, da ne bo izkaznic tudi za druge kategorije članstva?
Člani Odbora za članstvo smo soglasno potrdili všečno novo obliko in vsebino izkaznice, na kateri ni več fotografije člana, podatki so navedeni tudi v angleškem jeziku, njena največja prednost pa je, da so podatki berljivi tudi elektronsko. Elektronsko berljiv zapis podatkov člana bo olajšal delo tako društvom kot tudi drugim uporabnikom, klasične knjige gostov bo lahko zamenjala elektronska evidenca gostov in na ta način razbremenila zamudno vpisovanje gostov, s katerim so bili oskrbniki večjih planinskih postojank zelo obremenjeni. Društvom v sistem Naveza ob podaljšanju članarine ne bo več potrebno ročno vpisovati podatkov člana, tudi ponudnikom ugodnosti bo lažje, prav gotovo se bo izkazala njena uporabnost še na mnogih področjih planinskega udejstvovanja (npr. prijave na usposabljanja, na razne planinske aktivnosti v društvih, itd.). Zaradi testiranja novih tehničnih prednosti prejmejo novo izkaznico v letu 2013 le najaktivnejši člani planinske organizacije A in A+ člani, ki izkaznico tudi najbolj uporabljajo, so pogosto v tujini, itd. 

Bi opozorili še na kaj?
Članom in planinskim društvom, ki so se lani aktivno vključili v projekt vzpostavljanja centralne evidence članstva v Navezi, bi se zahvalila za njihovo sodelovanje, po začetnih težavah projekt dobro poteka, v evidenco je bilo do decembra 2012 vnesenih že več kot 45.000 članov. Vsem ljubiteljem planin želim veliko lepih doživetij in varen korak.

Vladimir Habjan

Vse in še več si boste lahko prebrali v novi številki Planinskega vestnika, januar 2013.

Oktobrski Vestnik gre v ledene jame

Oktobrski Vestnik gre v ledene jame

ponedeljek, 18. oktober 2021

Tema meseca oktobrske številke so ledene jame. Pogledali smo, katere so najbolj znamenite pri nas in v svetu, kakšen je pomen ledenih jam pri proučevanju podnebnih sprememb ...

Septembrski Vestnik je tu

Septembrski Vestnik je tu

sobota, 18. september 2021

Septembrska številka Planinskega vestnika ponovno prinaša veliko zanimivega branja. V prvem delu pišemo o državnem odlikovanju red za zasluge, ki ga je iz rok predsednika Slovenije Boruta Pahorja Planinski vestnik dobil ob 125-letnici izhajanja, ki smo jo obeležili lansko leto. Svoja mnenja in čestitke so podali tudi številni, ki redno berejo in spremljajo Planinski vestnik skozi čas. V nadaljevanju sledi tema meseca, posvečena štiridesetletnici Zakona o Triglavskem narodnem parku in še nekaterim drugim obletnicam naših parkov.

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

Poletna - dvojna številka Planinskega vestnika

ponedeljek, 19. julij 2021

Danes je izšla nova, dvojna - poletna - številka Planinskega vestnika. In kot že nekaj let tudi tokratno poletno številko krasita dve fotografiji čez tri strani. V temi meseca pišemo, kako lahki in hitri smo v gorah. Razmišlja več alpinistov, gorskih vodnikov in vodnik PZS.

Iskanje med novicami