petek, 12. oktober 2012PZS

Planinski vestnik, oktober 2012

V oktobrski številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili sodobnemu planšarstvu. Svoja razmišljanja o tem sta podala urednika Dušan Škodič in Gorazd Gorišek ter Anka Lipušček Miklavič in Davorin Koren. Ob 30-letnici smrti smo se spomnili izjemnega fotografa Janka Ravnika, spominski zapis je pripravila sodelavka TNP Majda Odar.

Klikni na fotografijo za povečavo ...
V oktobrski številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili sodobnemu planšarstvu. Svoja razmišljanja o tem sta podala urednika Dušan Škodič in Gorazd Gorišek ter Anka Lipušček Miklavič in Davorin Koren. Ob 30-letnici smrti smo se spomnili izjemnega fotografa Janka Ravnika, spominski zapis je pripravila sodelavka TNP Majda Odar. V tujino smo se podali v Italijo, in sicer na tritisočak Cimo Presanello. Urban Novak, alpinist kamniškega alpinističnega odseka, je opisal prvenstveni vzpon na K7 v Karakorumu. 

V rubriki Z nami na pot Mojca Stritar opisuje poti nad Krnskim jezerom, Arnold Lešnik pa ture v Dolomitih, ki so primerne tudi za otroke. 
V drugem delu revije lahko preberete popotovanja slikarja Rafaela Terpina po Gastabilu, o koroški odpravi v Boliviji, o 30-letnici prve ženske alpinistične odprave ter o spominu na Tamaro Likar in Pavla Podgornika. Tokratni komentar o gorskih kolesarjih je napisal Borut Peršolja. 

Sledijo redne rubrike o vremenu, gorski medicini, varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, pisma bralcev, literatura in novice iz planinske organizacije. 

V uvodniku urednik Vladimir Habjan razmišlja o predlogu povišanja davka na tiskane medije: Takole pravi: »Branje Planinskega vestnika prinaša vsebine, ki bralca plemenitijo, mu ponujajo doživetje, odpirajo oči, ga etično vzgajajo in s tem bogatijo, mu spodbujajo sočutje, mu dajejo spoznanje, kako v hudih trenutkih človek doživlja sočloveka, kako se zanj žrtvuje, mu pomaga, nadalje prinaša vsebine, ki mu povečujejo varnost, ga svarijo in osveščajo, utrjujejo duha, vabijo v naravo ... Je za take vsebine potrebno dvigati davek, da bo prišel še med manj bralcev? Je to ničvredna, nevzgojna, nespodbudna literatura, rumeni tisk ali kaj?« 

Na naslovnici je jesenski motiv priznanega fotografa Dana Briškega.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku. 

PDF Kazalo PV, oktober 2012 (1,21  MB)

Uredništvo Planinskega vestnika

Planinski vestnik, oktober 2012, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.


Vsebina - Članki 

TEMA MESECA 4
Sodobno planšarstvo. Dušan Škodič
"Sir in skuta naša sta aduta!" Pogovor na planini. Dušan Škodič
Molže ni, kislo mleko pa je. Planina Dovška Rožca. Gorazd Gorišek
Kako iz mleka nastane sir. Pogovor s strokovnjakom. Dušan Škodič
GORE IN GLASBA 14
O človeku, ki je vse življenje iskal lepoto. Ob 30-letnici smrti Janka Ravnika (1891-1982). Majda Odar
NA PRAGU CENTRALNIH ALP 20
Mogočen vrh z dolgimi pristopi. Cima Presanella. Danilo Štor
ALPINISTIČNA ODPRAVA V KARAKORUM 24
Kar želiš, lahko dobiš! Prvenstveni vzpon slovenskoameriške naveze v K7. Urban Novak

Z NAMI NA POT 28
Krnska jesenska pravljica. Vrhovi nad Krnskim jezerom. Mojca Stritar
Opisi 33
Velika Baba. Mojca Stritar
Šmohor. Mojca Stritar
Krn. Mojca Stritar
Lemež. Mojca Stritar

Z NAMI NA POT 41
V deželi prijaznih veveric, tudi za malčke. Cortina d'Ampezzo v Dolomitih. Arnold Lešnik
Opisi 37
Lagazuoi Piccolo. Arnold Lešnik
Monte Nuvolau. Arnold Lešnik
Croda d' Ancona/Croda de r'Ancona. Arnold Lešnik
Piz Boe. Arnold Lešnik

MINIATURA 46
Bivak v Kočni. Čari manj obiskanih planinskih poti. Tatjana Cvetko
SAMOTNI HRIBI 47
Gastabil. Med ostanki življenja na Cerkljanskem. Rafael Terpin
BOLIVIJA 2012 50
Pravljica? Korošci v Apolobambi. Marta Krejan
OBLETNICA 54
Sedem planik na sedemtisočaku. 30-letnica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave. Lidija Honzak
KO SPOMINI OŽIVIJO 56
Minilo je že trideset let. Mateja Pate
RAZMIŠLJANJE 58
(Ne)prijetna resnica. Kolesarji so med nami. Borut Peršolja
METEOROLOGIJA 60
Višinsko osvežilno zavetišče pred vročinskimi valovi po nižinah. Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
GORSKA MEDICINA 62
"Za vsak slučaj" Prva pomoč v gorah. Petra Zupet
VARSTVO NARAVE 63
Lastovke in sprememba vremena. Dušan Klenovšek
ŠPORTNO PLEZANJE 64
Svetovno prvenstvo 2012. Marta Krejan
NOVICE IZ VERTIKALE 64
TUJINA 66
NOVICE IZ TUJINE 67
LITERATURA 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
V SPOMIN 70


Uvodnik 

Tek čez vedno višje ovire!

    Kot je znano, je v obravnavi predlog dviga davka na časopise in periodiko z 8,5 % na 20 %. Ne bi se preveč spuščal v razloge, zakaj je do tako nesmiselnega predloga sploh prišlo, se pa osebno pridružujem vsem tistim mnenjem, ki trdijo, da gre v osnovi za pogrom nad mediji in nad preveč raziskovalno nadobudnimi (beri: kritičnimi) novinarji. 
    Vprašanje povišanja davka se dotika same esence izhajanja edicij. Zakaj sploh izdajamo - Planinski vestnik? Zakaj ga ljudje kupujejo? Kdo ga bere? Kaj jim to pomeni?
    Kdo bi rad bil z gorami in vsem v zvezi z njimi na tekočem. Morda kdo le rad gleda lepe fotografije. Tretji iščete uporabne podatke, da bi se podali na ture, kjer še niste bili. Mnogi radi berete prijetne leposlovne prispevke, se seznanjate z novostmi opreme, varnostjo v gorah ... Gotovo ste med naročniki tudi tisti, ki z nakupom revije podpirate dejavnost planinske organizacije. Pohvalno. Razlogov je vsekakor več. 
    Kaj je vsem rdeča nit? Rekel bi, da so to pozitivnost, koristnost, bogatenje, nadgradnja, resnica, katarza, če hočete. Branje Planinskega vestnika prinaša vsebine, ki bralca plemenitijo, mu ponujajo doživetje, odpirajo oči, ga etično vzgajajo in s tem bogatijo, mu spodbujajo sočutje, mu dajejo spoznanje, kako v hudih trenutkih človek doživlja sočloveka, kako se zanj žrtvuje, mu pomaga, nadalje prinaša vsebine, ki mu povečujejo varnost, ga svarijo in osveščajo, utrjujejo duha, vabijo v naravo ... 
     Je za take vsebine potrebno dvigati davek, da bo prišel še med manj bralcev? 
     Je to ničvredna, nevzgojna, nespodbudna literatura, rumeni tisk ali kaj? 
   Planinski vestnik ima najdaljšo zgodovino v Sloveniji. Po podatkih Narodno-univerzitetne knjižnice je najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja. Izhajanje se tudi v najbolj turbulentnih časih dveh svetovnih vojn ni prenehalo in se je ohranilo. Vseh 112 let, kar izhaja, se je boril s pomanjkanjem finančnih sredstev. Do zdaj se je vedno izšlo. Od države bi za tak cenjeni medij pričakoval prej podporo kot pa polena. Saj nekaj te podpore tudi dobimo, če sem pošten. Občasno od ministrstev (prejšnjega šolskega, tudi kulturnega, občasno od Javne agencije za knjigo, dokaj redno pa od Fundacije za šport). Odstotki sofinanciranja so vsako leto različni, npr. od leta 2006 naprej od 6 pa do 13 % letnega proračuna. Iz tega sklada smo speljali nekaj odličnih projektov, naj omenim samo digitalizacijo vseh letnikov revije od leta 1895 naprej, ki so dostopni na spletu. Gotovo se boste strinjali z mano, da to pomeni tudi kulturno bogatenje narodnega arhiva.
    Kaj bi pomenilo povišanje davka za našo revijo, ta hip še nihče ne ve. Vemo le to, da bi bilo potrebno državi odvajati višja sredstva, kot smo jih do zdaj. Če naj ostanemo na enaki kakovosti in kvantiteti (naklada, število strani), potem to pomeni le višje cene posamezne številke in letne naročnine. V obratno smer ne bi rad razmišljal, preveč smo si namreč v zadnjem desetletju prizadevali v smeri izboljšanja. Če samo omenim, da smo se leta 2001 približevali 3900 naročnikom, danes pa se naklada bliža številki 7000! V času, ko tiskanim medijem po svetu in tudi pri nas drastično pada, Vestniku narašča! To pove vse. Naj zdaj pristanemo na nižanje kakovosti? Razočaran sem nad nekulturnim razmišljanjem ljudi, ki naj bi skrbeli za kulturo. Zdi se kot da nas nekdo namerno sili v tek čez vedno višje ovire. Dokler se zares ne spotaknemo? 
    Septembra smo reviji priložili kratko anketo o zadovoljstvu z njo. Z veseljem vam sporočam, da smo dobili preko 600 vrnjenih anket, razveseljivo pa je predvsem zadovoljstvo z glasilom (več o tem novembra). Hvala vam za vašo zvestobo!

Vladimir Habjan

Junijski Vestnik: Z otroki v gore

Junijski Vestnik: Z otroki v gore

sreda, 17. junij 2026

Junijska tema meseca je Z otroki v gore. Tudi o tem, kaj to pomeni, kako organizirati in pripraviti skupne izlete z otrokom od zibke dalje, kako se spremeni dinamika planinske družine z rojstvom otroka in kako dragoceno je skupno preživljanje časa v hribih, saj gre med drugim tudi za skupno doživljanje narave. Objavljamo tudi praktičen primer izleta z otroki. Prvi intervju je v sklopu teme meseca z Urško Petek, avtorico novega priročnika z naslovom Majhni koraki, veliki vrhovi - priročnika za starše in otroke od zibke do mladostništva; hkrati pa tudi mamo in vodnico Planinske zveze Slovenije, ki v hribe vodi predvsem otroke in z bralci deli svojo osebno, planinsko, vodniško in publicistično pot.

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

Majski Planinski vestnik o planšarstvu

ponedeljek, 18. maj 2026

Majska tema meseca je Planšarstvo in njegove skrivnosti. Pogledali smo v bogato zgodovino planšarstva, pogovarjali smo se z Anko Lipušček Miklavič, ki je svojo poklicno pot posvetila planinskemu pašništvu - na začetku kot kmetijska pospeševalka in pozneje kot direktorica uspešne zadružne mlekarne Planika Kobarid, še vedno pa jo poleti lahko srečate na planini Sleme, obkroženo s kravami, ali med obračanjem hlebcev sira Tolminec.

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

Aprilski Vestnik praznuje 70 let Zasavske planinske poti

četrtek, 16. april 2026

V tokratni temi meseca smo se podali po Zasavski planinski poti (ZPP), ki letos praznuje 70 let in je za Slovensko planinsko pot druga najstarejša vezna obhodnica v Sloveniji. Kako je nastala, zakaj so bila v začetku nasprotovanja, kje poteka, kako dolga je ..., v sredici Z nami na pot pa boste našli tudi opise štirih etap po ZPP, in sicer od gradu Podsreda do Koče na Bohorju (2. etapa), od Koče na Bohorju do Tončkovega doma na Lisci (3. etapa), od Doma na Šmohorju do Planinskega doma na Mrzlici (6. etapa) in nadalje do Planinskega doma na Čemšeniški planini (7. etapa).

Iskanje med novicami