Planinski vestnik, september 2012

Verjamemo, da vas bodo članki pritegnili, prav tako pa tudi izjemne fotografije Otona Naglosta, Dana Briškega in Aleša Jagodnika. V osrednjem intervjuju se je naš dopisnik Žarko Rovšček pogovarjal s primorskima alpinistoma starejše generacije, Danico in Sandijem Blažino. Svoj pestri vikend v gorah je opisal zdravnik Iztok Tomazin. Dva komentarja sta tokrat prispevala Andrej Mašera in Tina Leskošek, prvi na temo zahtevnosti poti, druga o ekologiji planinskih koč.

V rubriki Z nami na pot Bor Šumrada opisuje vse poti na Mangart, Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan pa Zillertalske Alpe. 
V drugem delu revije lahko preberete nekaj gorniških aktualnih dogodkov: rekordni tek Klemna Trilerja po Slovenski planinski poti, koncert klasične glasbe na koči na Ledinah in pogovor s tremi zaposlenimi v Slovenskem planinskem muzeju. Aleš Nosan opisuje istrsko goro Jačemico, koroški alpinisti pa svoj vzpon na osemtisočak Broad Peak. Uroš Perko in Brina Pungerčič Perko podajata svoje izkušnje o otrocih in plezanju. 
Sledijo redne rubrike o varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, pisma bralcev, literatura in novice iz planinskih društev.

V uvodniku Marjan Bradeško razmišlja o psihologiji množic v gorah. »Pretehtati sam, presoditi sam, odločiti se sam, ne slepo slediti množici - lahko v gorah pomeni tudi mejo med življenjem in smrtjo,« je zapisal na koncu. Le preberite. 
Na naslovnici je detajl s poti Via Italiana na Mangart, fotografirala pa je Zdenka Mihelič.
 
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

Kazalo PV, september 2012 (1,32 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika

Planinski vestnik, september 2012, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.

Vsebina - Članki 

TEMA MESECA 4
Sodelovanje ali izključevanje? Sodelovanje! Gorazd Gorišek
Iz zgodovine lovstva. Tako je bilo nekoč ... Romana Erhatič Širnik
Stopimo skupaj. Planinstvo in lovstvo v Gornjem Posočju. Goran Šuler
Planinci in lovci. Uporabniki in varuhi skupnega prostora. Davo Karničar
INTERVJU 16
Sandi in Danica Blažina. O primorsko-gorenjski navezi iz naše klasike. Žarko Rovšček
ZDRAVNIK REŠEVALEC V AKCIJI 22
Majska sobota. 24 ur, ki zaznamujejo človeka. Iztok Tomazin
OPAŽANJA 26
Planinske poti - take in take. Malenkosti, ki so lahko zelo pomembne. Andrej Mašera

Z NAMI NA POT 28
Hitro dostopen velikan. Mangart. Bor Šumrada
Opisi 33
Mangart po Slovenski poti. Bor Šumrada
Mangart po Italijanski poti. Bor Šumrada
Mangart po ferati Via Italiana. Bor Šumrada
Mangart po vzhodnem grebenu. Bor Šumrada

Z NAMI NA POT 41
Privlačna gorska veriga. Zillertalske Alpe. Vladimir Habjan
Opisi 37
Großer Möseler/Gran Mesule. Irena Mušič Habjan
Zsigmondyspitze. Irena Mušič Habjan
Olperer. Irena Mušič Habjan
Hochfeiler/Gran Pilastro. Irena Mušič Habjan

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 46
Muzej kot blagovna znamka. Vizija, želje in žulji zaposlenih. Dušan Škodič
SLOVENSKA PLANINSKA POT 48
Novi rekorder Slovenske planinske poti. Klemen Triler. Manca Čujež
GLASBA 50
Veličastje klasične glasbe pod ostenjem Grintovcev. Klasična glasba postaja zaščitni znak Kranjske koče na Ledinah in PD Kranj. Manca Čujež
ISTRSKA GORA 52
Gora je bila komet lepote. Jačemica. Aleš Nosan
KOROŠKA 8000 54
Uresničene tridesetletne sanje. Koroška odprava na Broad Peak. Andrej Gradišnik
OTROCI IN PLEZANJE 57
Pomembno je pustiti času čas. Pasti treninga mladih plezalcev. Uroš Perko in Brina Pungerčič Perko
RAZMIŠLJANJE 60
Kje so meje gorskega turizma? Tina Leskošek
VARSTVO NARAVE 62
Reševanje planinskih pupkov pod Bogatinom. Marija Miklič
VARSTVO NARAVE 63
Metulji selivci. Južna plodovrtka. Dušan Klenovšek
PLANINSKE KOČE 64
Koča na Dobrči najbolj priljubljena planinska koča. Zdenka Mihelič
NOVICE IZ VERTIKALE 65
NOVICE IZ TUJINE 69
PISMA BRALCEV 70
LITERATURA 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
V SPOMIN 72

Uvodnik 

Presojati s svojo glavo!
 
    Človek se po eni strani vse bolj oddaljuje od narave, po drugi pa vse več ljudi zahaja vanjo. A ti obiski so krajši kot nekoč, saj nas hitro se vrteči svet takorekoč sili v hlastanje. Če ni dovolj energije, so tu ploščice in vsakovrstne pijače, če ne vemo, kam, je tu GPS ... Toda prehranska dopolnila in tehnični pripomočki niso dovolj za zahajanje v naravo, še manj za poznavanje in spoštovanje le-te. In tu je še dodatni vidik - psihologija množic. Če gredo vsi, grem še jaz. Žal, večkrat, kar naravnost v nevarnost. 
    Poglejmo primer. Lani sem, po mnogih letih zahajanja v gore, z brezglavim sledenjem množici - zelo tvegal. Bilo je na cilju gorske etape dirke po Italiji (Giro d'Italia), na vrhu gore Monte Zoncolan (1750 m). Množica se je ves dan zbirala, mnogi so se v povsem neprimerni obleki in obutvi v gorski svet pripeljali z gondolo, drugi prikolesarili, nekateri smo prišli peš iz doline. Dan je bil soparen, in bliže ko je bil zaključek dirke, z več strani in hitreje so se grmadili črni oblaki. Strele smo videli na različnih koncih in vse bliže so bile. Če bi bil tam na vrhu sam, bi že zdavnaj zbežal v dolino, v zavetje koče, kamorkoli ... A okoli je bilo nekaj tisoč ljudi, željnih tekme, zmagovalcev ... Bilo je bučno, v zraku helikopterji, napeto. Saj če so tu vsi, bom pa še jaz. Ob prihodu prvih kolesarjev se je razbesnela nevihta s točo, strele so švigale vsepovsod. Množica se je šele tedaj zganila - bližnje koče so bile takoj polne, pred gondolo, ki se je ustavila, velikanska vrsta ljudi. Z bratom sva jo v nalivu ubrala kar navzdol po smučišču. Strele so mimo naju letele nekam v dolino in udarjale v temne smrekove gozdove. Zelo nevarno srečanje s strelami, iz oči v oči! 

    Ko sem razmišljal o svojem primeru z nevihto, kjer je množica posamezniku dala lažnega poguma, sem se kar ustrašil. Poznam podobno zgodbo skupine, ki jo je v sredogorju prav tako zalotila nevihta. Čeprav je nekdo v skupini večkrat opozoril, da je nevihta neizbežna, celo zahteval, da se umaknejo na varno, je vodja to preslišal, skupina pa mu je sledila - do udara strele. Množica lahko povsem zaslepi celo previdno in preudarno glavo. Pomislimo na številne podobne primere, ki jih videvamo v gorah vsak dan. Saj če vsi tile gredo na Triglav, bom pa še jaz (čeprav sem bolj slabo pripravljen). Saj če vsi smučajo tu, bom pa še jaz (pa čeprav močno sneži in je veliko novega snega). Saj če vsi gredo po tej ferati, bom šel še jaz (pa čeprav sem doma pozabil čelado). In takih "Saj če ..." je žal preveč.